Dan po svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga obeležujemo 27. januarja, je v nedeljo, 28. januarja, mesto Celovec vabilo v Dom umetnikov na matinejo s pričo časa Ernstom Grubejem iz Münchna. Grube opozarja, da so se nacisti še pred Judi lotili političnih nasprotnikov, za katere je že leta 1933 začelo delovati koncentracijsko taborišče Dachau.
Padanje skozi kroge nacističnega pekla je na lastni koži kot otrok judovske matere in nemškega očeta izkusil konec leta 1932 rojeni Ernst Grube, gost letošnje matineje ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Svoje preživetje priča najhujšega časa 20. stoletja pripisuje prav dejstvu, da je bil za naciste samo napol Jud. Pogovor z Grubejem je v Domu umetnikov vodila zgodovinarka Nadja Danglmaier. Bolje bi bilo reči, da ga je vodil Grube, saj je zgodovinarka samo na treh mestih posegla v tok njegove pripovedi. To je Ernst Grube začel v svojem otroštvu ob strani starejšega brata Walterja in mlajše sestre Ruth. Še prej pa je dejal: »Spominjanje samo ne zadošča. Nacisti so, še preden so nas Jude začeli preganjati in nas z zmerom ostrejšimi ukrepi izobčili iz družbe, s poti spravili vse svoje politične nasprotnike, predvsem komuniste in socialiste. Prav zanje so nacisti že marca leta 1933 odprli koncentracijsko taborišče Dachau. Edini politični zavezniki, ki bi utegnili pomagati nam, Judom, so še pred nami končali v koncentracijskih taboriščih.« Oče Ernsta Grubeja je bil po poklicu slikopleskar, po prepričanju pa komunist, ki se kljub zaostrovanju represije ni hotel ločiti od svoje judovske žene Clementine Grube. Družina Grube je kot večina judovske skupnosti živela poleg glavne münchenske sinagoge, ki so jo nacisti požgali usodnega leta 1938. Sinagoga je zgorela, družino pa so nacisti zmetali iz do včeraj še njihovih stanovanj, ki so prešla v last Tretjega rajha. Ernst Grube je s sorojencema končal v domu za judovske otroke v Schwabingu, kjer je bilo sprva okoli 70 otrok. Leta 1941 je od tam odpeljal prvi vlak s 23 otroki, ki so jih pobili v Litvi. Ko je vlak Ernsta z bratom in sestro v začetku leta 1945 odpeljal proti Theresienstadtu, kjer so 8. maja dočakali osvoboditev, je bilo v domu samo še 13 otrok iz mešanih zakonov. Še danes Grubeja boli, da kot otrok z rumeno zvezdo med zračnimi napadi zaveznikov ni smel v bunker.
Na matineji mesta Celovec so poleg Grubeja spregovorili župan Christian Scheider, podžupan Philipp Liesnig in profesor Peter Gstettner. Za glasbeni okvir je poskrbel Duo Masis z Anno Hakobyan na violini in s Karenom Asatrianom na črno-belih tipkah.
