Zveza koroških partizanov in SPD Edinost iz Pliberka sta v nedeljo, 17. julija, vabila na 43. pohod na Komelj.
Letos maja je minilo 50 let, odkar je Zveza koroških partizanov na Komlju pri Cimperčevi domačiji postavila spomenik za padle borce Domnove čete. Postavljen je bil 28. maja 1972, razstreljen je bil 31. oktobra 1976. Leta 1979 je ZKP spomenik obnovila, od tistega leta prirejajo pohod v spomin pri Apovniku padlim dvanajstim partizanom Domnove čete. Domnova četa je bila vojaška kurirska postaja, neuradno poimenovana po poveljniku čete Cirilu Šorliju-Domnu, ki se je rodil leta 1914 v Lobniku pri Železni Kapli. Pobudnika pohoda sta bila Lipej Kolenik-Stanko in Jurij Bojanovič. Bojanovič je o dogodkih na Komlju spregovoril leta 1951 kot priča na procesu Metniza proti Slovenskemu vestniku. Med drugim je povedal sledeče: »Spominjam se, da je bilo dne 12. 10. 1944, ko smo počivali pred hišo pri Apovniku na Komlju. Bilo nas je 14 partizanov s komandantom Domnom na čelu. (…) Opoldne nekako med 11. in 12. uro pa nas je nenadoma napadla močna edinica nemške policije in žandarmarije, ki je štela približno 100 mož. (…) Vsled premoči smo se umaknili v bližnji gozd. (…) Od tod sem videl, kako so ranjenega Domna, ki je ležal na tleh, obkolili trije moški, ga pobijali s puškinimi kopiti in ga odvlekli proti goreči hiši. Z gotovostjo, ki izključuje vsak dvom, sem spoznal in videl, da je bil med temi tremi moškimi tudi Metnitz. (…) Našega ranjenega Domna pa niso samo brcali s čevlji in pobijali s puškinimi kopiti. Preparali so mu tudi trebuh in mu prerezali vrat. Imel je ožgane noge, ostali del trupla ni zgorel. (…)«
Minulo nedeljo so se pohodniki zbrali pred kulturnim domom v Pliberku, po 7 km dolgi poti so prispeli na Komelj. Tudi letos je bila ob spomeniku spominska pobožnost, sveto mašo je daroval pater Andrej Lampret, med drugim so spregovorili predsednik ZKP Milan Wutte, Mojca Koletnik in pliberški referent za kulturo Marko Trampusch. Slavnostna govornica Helena Verdel je v govoru spomnila na žalostno dejstvo, da partizani Avstriji niso bili vredni nobene pohvale. »Avstrijska država ni imela olike. Partizani so nam s svojim bojem podarili svobodno življenje. Nobeden v tej državi ni rekel ‘hvala lepa’. Nasprotno – blatili in črnili so jih.« To blatenje boja partizanov se je dogajalo tudi v avstrijskem Zveznem svetu, kjer je leta 2005 tekla razprava o rehabilitaciji dezerterjev, kar so bili večinoma tudi koroški partizani, ki so se borili za svobodo. »Tam je nek poslanec blatil partizane, drugi so pa molčali. Tisti molk si pa borke in borci za svobodo niso zaslužili. Oni so si zasužili, da jih mi prav tako branimo, kot so nas oni branili, da lahko danes dostojanstveno živimo,« je povedala Helena Verdel. Sledilo je družabno srečanje, za izvrstno pogostitev so poskrbeli članice in člani organizacijskega komiteja »Pohod na Komelj«. Letošnjega Pohoda se je udeležilo približno 700 ljudi. Za pevsko-instrumentalni del so poskrbeli pevci MoPZ Foltej Hartman, Ribniški fantje in godba iz Zabukovice.