Franc Kattnig, dolgoletni predsednik rožeškega Kulturnega društva Peter Markovič, je 22. marca postal častni predsednik društva. Večer v znamenju počastitve zaslužnega predsednika je oblikoval njegov naslednik Alex Schuster.
Kulturno društvo Peter Markovič je v petek, 22. marca, vabilo na večer »S pesmijo in besedo v Spodnje Goriče«. V Spodnjih Goričah se je 7. januarja 1945 rodil Franc Kattnig, ki je KD Peter Markovič v življenje priklical leta 1979. Od leta 1981 do upokojitve v letu 2009 je Kattnig, sicer diplomiran inženir strojništva, vodil Mohorjevo založbo v Celovcu. Kulturni program so oblikovali otroški zbor (zborovodkinji Gerti Schuster in Nataša Oraže), društvena mladinska pevska skupina ConCor, duo Katja Križnar in Marta Habe, ki sta Kattniga označili kot »svojega menedžerja«, kvartet pihalcev, predvsem pa aktualni predsednik Alex Schuster oz. Šaršan frči. Ta je z rimanim slavnostnim govorom v obeh jezikih in več etapah občinstvu na zabaven ter umetelen način predstavil Kattnigovo biografijo. Alex Schuster je Kattniga na mestu predsednika društva nasledil decembra 2023. »Že nekaj let sem bil podpredsednik društva, tako da se je nasledstvo čisto normalno uredilo, brez puča ali preobrata,« pravi o predaji društvenega praporja Alex Schuster.
Ne samo društvena počastitev
Šlo je sicer za društveno počastitev Franca Kattniga, a so se čestitkam društva KD Peter Markovič pridružile številne osebe iz organizacij, povezanih s poklicno potjo in založniško dejavnostjo Kattniga. Kot je v avli rožeške ljudske šole spomnil upokojeni diplomat Valentin Inzko, »je Kattnig v času vodenja Mohorjeve založbe izdal preko 3000 knjig«. Martina Piko-Rustia se je v imenu Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik Kattnigu zahvalila za knjižico »Marnvam po domače«. Ta leta 2017 pri Mohorjevi izdana knjižica izpod peresa Franca Kattniga je med bralstvo prinesla živ narečni besednjak slovenskega govora v zgornjem Rožu. V imenu Krščanske kulturne zveze se je slavljencu zahvalil Martin Kuchling, v imenu Slovenske prosvetne zveze pa Marica Sima. V imenu Rožeške liste Zelenih, ki jo v občinskem svetu zastopa Mirko Oraže, se je Kattnigu za zasluge za vstop liste v občinski svet, pa tudi za zasluge na kulturnem področju zahvalil Albert Lesjak. Za konstruktivno vlogo v občinski politiki se je Kattnigu v obeh jezikih zahvalil rožeški župan Franz Richau.
Kako se je nekoč zatiral jezik, sta v zborniku popisala Peter Čede in Dieter Fleck, geografa z graške Univerze Franca in Karla, ki sta vzela v precep danes že nekoliko pozabljeno, a »za lase privlečeno vindišarsko teorijo«. Skoraj pozabljen je tudi baron Andrej Winkler, ki je »veliko prispeval k uveljavljanju slovenščine«, kot je zapisal avtor teksta v zborniku in tudi knjige o baronu Jože Šušmelj. O tridesetih letih prijateljskega povezovanja s kratkim pregledom slovenskih društev v Gradcu piše Kasilda Bedenk, lektorica za slovenščino in prevajalka v nemščino. Kako dvojezični klub Rotary presega državne meje, je popisala zgodovinarka in novinarka Alexandra Kofler. Laura Fekonja Fonteyn, ki poučuje na Inštitutu za slavistiko in Inštitutu za teoretično in uporabno prevodoslovje Univerze v Gradcu, je prispevala članek o učenju slovenščine v domačem okolju in šoli. Prispevek o različnih šolskih sistemih je dodala Tatjana Vučajnk, ki poučuje didaktiko na Univerzi v Celovcu. Reportažo Najboljša dva tedna v letu je napisal Andreas Stangl, ki se je udeležil poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani, Pavlovo hišo pa je v tem času obiskal tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.
