Minulo soboto, 8. oktobra ali staro slovensko »vinotoka«, se je pokušalo dobro hrano, uživalo ob kvalitetni glasbi, pilo, najbolj pa pelo. Ob sedmi uri zvečer se je v ljudski šoli v Škofičah začela prireditev Okusiti glasbo v organizaciji Slovenskega prosvetnega društva Edinost Škofiče.
Prireditev »Okusiti glasbo« je bila zamišljena kot preplet kulinarike in glasbe. Začela se je z okušanjem kulinaričnih specialitet s Krasa in njihovo predstavitvijo. Gostiteljica in dirigentka kraškega zbora v tem večeru Vesna Guštin-Grilanc iz Repentabora je pianistka in učiteljica glasbe ter ljubiteljska etnologinja, ki si prizadeva najti starodavne temelje življenja na tržaškem Krasu. Predstavila je vsak del jedi, ki je obiskovalce pričakal na krožniku. S postrežbo obiskovalcev so bili gostoljubni prireditelji SPD Edinost Škofiče s predsednikom društva Mitjem Rovškom.
Kulinarične dobrote s Krasa
V glavnem so Kraševci postregli s suhimi mesninami, ki so od nekdaj prisotne na Krasu. Kraška burja pomaga, da se lepo sušijo in zorijo. »Okusili boste naš surov pršut, ki ga bomo ponudili z grisinom, in pa kuhan pršut, to je manj sušeno prašičje pleče, ki se ga po tradiciji kuha za veliko noč,« je s predstavitvijo specialitet začela Vesna Guštin-Grilanc in naštela še panceto, tj. mesnato slanino, sušene klobase, kravji sir jamar, ki je iz nepasteriziranega mleka in je star 10–12 mesecev, pet mesecev pa zori v 70 m globoki jami. »Zaradi jamske konstantne temperature in vlage zadobi sir prav poseben, precej močan okus,« je pojasnila Guštin-Grilanc, o obmorskih okusih pa dodala: »Iz naših krajev smo vam prinesli dve posebnosti za pokušino: oljčno olje sorte belica, ki se goji v teh krajih že od Rimljanov dalje in je precej močnega okusa. In še fanclje z dušo.« Razložila je tudi pripravo fancljev, ki so posebnost vasi, kjer so bili doma ribiči: pripravimo jih iz kvašenega testa, v katerega damo košček slanega ribjega fileja, zapremo in ocvremo na vročem olju.
Med pijačo so obiskovalci lahko izbrali med penino prosecco (ime po vasi Prosek) – nekoč podobna penina, za odtenek slajša, je bila »prosejkar«; in med belim vinom – vitovska iz avtohtone bele trte, ki že stoletja uspeva na Krasu. In seveda – brez terana, kadar govorimo o Krasu, ne gre. To rdeče vino iz trte refoška na Krasu pridobi poseben okus zaradi večje vsebnosti kislin.
Združili so glasbene talente iz treh koncev
Moški pevski zbor Kraški dom je s 15 pevci ta večer prišel v škofiško ljudsko šolo navduševat poslušalce s svojim pevskim talentom in energično dirigentko Vesno Guštin-Grilanc. MoPZ Kraški dom je nastal ob ustanovitvi novega prosvetnega društva Kraški dom leta 1970, začetki društvenega delovanja pa segajo v leto 1896. Ta večer je 15 kraških glasov zapelo tudi slovensko državno himno, Prešernovo Zdravljico v nekoliko drugačni izvedbi, kot smo je vajeni. Kvartet Demonda s štirimi moškimi glasovi prihaja iz Škofič, nastal je v okviru tečaja izobraževanja o glasu, znan pa je po zborovskem tekmovanju v organizaciji Radia Kärnten in Kleine Zeitung. Na koncu sta z romantično dalmatinsko, pa tudi poskočno slovensko glasbo in veliko usklajenostjo kot duet navdušila par Helena Gregorn in Tomaž Boškin, priljubljena mlada glasbenika na Koroškem, Boškin tudi kot profesionalni igralec diatonične harmonike. Po nastopu so vsi glasbeniki prejeli v zahvalo darilo prireditelja. Mlada Holbičana Aleksei in Tomaj Rovšek sta simpatično izročila darilo, ki ga je pripravila Barbara Rovšek. Nepozaben del večera bo za marsikoga ostala spontano odpeta pesem »Bella Ciao«, še toliko bolj pristna s pomočjo kraških glasov, harmoniko v izvedbi Boškina ter s sopevci iz publike in Hanco Pörtsch, ki je Boškinu prav iskrivo dirigirala.
