2. februarja je direktor Ljubljana Festivala Darko Brlek z nagovorom v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani odprl 4. Zimski festival.

Samo ta prvi koncert, od treh, posvečenih klavirskim koncertom Lud- vika van Beethovna ob 250-letnici njego- vega rojstva, je bil v Slovenski filharmo- niji, ostala dva so izvedli v veliki dvorani Konzervatorija za glasbo in balet. Brlek je v nagovoru izrazil potrebo po dodatni gradnji koncertnih dvoran v Ljubljani. Slavnostna govorka je bila mag. Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo pri Me-stni občini Ljubljana, ki nas je pozdravila tudi v imenu ljubljanskega župana Zorana Jankoviča.
Za uvod je razpoloženi simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom uveljavljenega srbskega dirigenta Bojana Sudjića odigral zelo znano uverturo Leonora št. 3 v C-duru, ki jo je Beethoven pravzaprav predelal iz svoje istoimenske opere. Orkester je igral zelo intenzivno, na momente celo pregrobo, kar se je v sorazmerno majhni filharmonični dvorani zelo občutilo. Dirigent bi moral zato jakost orkestra prilagoditi dvorani. Prvi Koncert za klavir v C-duru je Beethoven napisal pri svojih petindvajsetih letih, bil pa je pravzaprav njegov tretji. Preden je Beethoven oglušel, je tudi sam igral svoje klavirske koncerte in je bil znan po divjem igranju. Vendar tega ob sijajnem igranju angleške pianistke Imogen Cooper, prejemnice vrste častnih in državnih nagrad, ni bilo občutiti. Svojemu velikemu slovesu primerno je igrala briljantno, zlasti njene kadence so bile nekaj enkratnega. Zanimivo, da jih je Beethoven napisal že, ko je oglušel. Še posebej nas je vse navdal z mirom drugi zelo počasen stavek, ko si oba klarineta in fagota podajata téme z godali, pianistka pa je s svojo nežno občuteno igro dodala svoje k velikemu uspehu koncerta. Koncert je zaključila z briljantnimi modulacijami in glasbenimi skoki. Stoje smo ji zaploskali!
V drugem delu koncerta smo poslušali ruskega pianista Alekseja Volodina, ki je po študiju na moskovski akademiji nadarjenih Gnessin pričel svojo svetovno kariero po vseh svetovnih odrih z najboljšimi svetovnimi orkestri. Beethovnov klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37 je ob odlični spremljavi orkestra Slovenske filharmonije (koncertna mojstrica Ana Dolžan) pričel virtuozno z odlično izvedbo kadence. Zopet je bil 2. počasen stavek – Largo nekaj posebnega, saj ga je zelo piano pričel izvajati v triosminskem taktovskem načinu. Malo zasanjani tempo nas je navdušil s svojo mirnostjo . Zopet so si duo flavt in fagot pričeli izmenjavati téme z orkestrom. Tretji stavek Rondo Allegro prežema humor in s svojo pripovednostjo ustvarja vtis dramatičnosti, priča smo bili veličini Beethovna, ki je, čeprav še sorazmerno mlad, ustvarjal s klavirjem nepozabne umetnine. Klavir je iz salonskih dvoranic prenesel v svetovne koncertne dvorane. Poslušalci smo še dolgo ploskali Beethovnu, obema odličnima pianistoma ter izvrstnemu orkestru Slovenske filharmonije.

NAROČI