V celovškem kulturnem centru iKult je v soboto, 25. novembra, praznovala ZKP svojo 75. obletnico.
V imenu ZKP je pozdravil predsednik Milan Wutte. Slavnostni govor je imel vodja inštituta za kulturno analizo na celovški univerzi Klaus Schönberger. Spregovoril je tudi Žiga Novak, predsednik Mladih za vrednote NOB (narodnoosvobodilne borbe) Slovenije.
Wutte: današnje poslanstvo ZKP je ozaveščanje
V svojem nagovoru je Milan Wutte povedal, da je poslanstvo ZKP ozaveščanje predvsem mladine – slovensko in nemško govoreče o dogodkih, ki so močno zaznamovali vse. V ta namen so opremili Peršmanov muzej z najsodobnejšim tehničnim standardom. Povedal je, da je v pripravi zgodovinsko-turistični zemljevid južne Koroške z vsemi partizanskimi spomeniki ter pomembnimi zgodovinskimi lokacijami. V pripravi je tudi nov nastop na digitalnem in socialnem omrežju, ki bo ZKP omogočal sodobno informiranje javnosti. Še naprej pa zveza skrbi za 55 spomenikov širom po Koroškem. Wutte je poudaril dobro sodelovanje s študenti in mladino iz narodne skupnosti, s koroškimi antifašističnimi pobudami ter z ZB Slovenije in z borčevskimi organizacijami držav bivše Jugoslavije. Mladina in študenti so tisti, ki s kritičnim pogledom na delovanje slovenske organizacijske strukture pripomorejo k nujno potrebni obnovi le-teh, je poudaril.
Schönberger o spominskih konfliktih in emancipatoričnem spominjanju
Slavnostni govornik Klaus Schönberger je svoj govor posvetil konfliktom okoli spomenikov in predlagal koncept emancipatoričnega spominjanja. Povedal je, da so spomeniki centralni element spominske politike. Niso rezultat znanstvenega zgodovinopisja, temveč spominsko-politični instrument, ki zasede javni prostor in s katerim naj bo na spomeniku – vseeno, katere vrste in s kakšnim političnim ozadjem – zapisana pripoved zavezujoča za vsakogar, je ugotovil.
Današnji spominski konflikti na Koroškem se odvijajo okoli spominjanj na partizanski boj in čaščenje storilcev – kakor v primeru terorističnega Hansa Steinacherja.
Na primeru Globasnice, kjer bo skupen spomenik »zmešal«, kot pravi Schönberger, vojake, padle v 1. in 2. svetovni vojni, partizane, umrle v izseljeništvu, in žrtve povojnih pobojev, je povedal, da tudi v majhnih občinah in mestih ciljni ideal ne sme biti smrtna tišina, kakršna se najavlja tu, temveč da mora biti prostora za kontroverzo in disput. Dodal je, da to mešanje vojakov in žrtev ne omogoča sprave, temveč da avtomatično relativira nacifašistične zločine, kakršni so bili shoa in zločini vermahta.
Večina spomenikov ne omogoča osebnega spominjanja na očeta, brata, moža, deda, pravi. Ti spomeniki samo prikrivajo namen, za katerega so umrli.
Schönberger zato predlaga v odnosu do nacifašizma in zatiranja slovenske narodne skupnosti v zadnjih sto letih emancipatorično spominjanje, da bi ne zašli v past apologetskega (privzdignjenega, samo znanstvenega) spominjanja. To spominjanje je informirano o protislovju vsiljenih vojaških dejanj. Emancipatorično spominjanje je samokritično in ne mistificira, imenuje storilce in žrtve ter ideologije, odgovorne za storjeno, kritizira pa tudi ideologije – naslednice v današnjem kulturalističnem rasizmu. Upora ne reducira samo na vojaška dejanja, temveč poudarja tudi vsakodnevni upor, še posebej upor žensk.
Uporniške pesmi ob 75. obletnici
Po uradnem delu slavnostne prireditve je sledil koncert ženskega pevskega zbora Kombinat iz Slovenije. Zbor od leta 2008 naprej nastopa s pesmimi upora z vsega sveta. Med častnimi gosti sta bila generalni konzul Slovenije v Celovcu Anton Novak in Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück. Prireditev je povezovala Mirjam Zwitter-Šlemic.
