8. avgusta 1993 je bilo ustanovljeno društvo Kulturni dom Pliberk, tri leta kasneje so na zemljišču med Posojilnico in Zadrugo položili temeljni kamen za hram domače kulture. Jubilej ustanovitve društva so praznovali minulo soboto.

Slavnostna prireditev ob 30-letnici društva Kulturni dom Pliberk je bila minulo soboto, 21. oktobra, pod geslom »ko beseda dobi svoj prostor«. Najprej je na oder stopil predsednik društva Jurij Mandl, ki je pozdravil goste. Ta ali oni obiskovalec je morda pričakoval daljše govore tega ali onega, nekdanjega ali zdajšnjega akterja Kulturnega doma, a v živo sta na odru do konca slavnosti spregovorila le še moderatorski duo Izidor Sturm in Kristina Kragelj. Dvojezično sta vodila skozi program večera in med prizori orisala dolgo zgodbo nastajanja lastnih prostorov za slovensko kulturno dogajanje in gojenje domače slovenske govorice v Pliberku. Že leta 1909, ob ustanovitvi Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, ki so ga kasneje preimenovali v Slovensko prosvetno društvo Edinost, je ustanovitelje zaposlovalo vprašanje lastnih društvenih prostorov. Slovenske prireditve so se odvijale pri Brezniku, na skednjih ali drugje, saj drugih prostorov in primerne dvorane ni bilo. Tudi ko je občina Pliberk leta 1959 zgradila Grenzland­heim, slovenskim društvom najema dvorane v njem tedanji odborniki niso dovolili. Ne čudi, da je bila želja slovenskega prebivalstva po lastnem primernem kulturnem domu v Pliberku zaradi nezadovoljivih razmer vedno večja. Do uresničitve in slavnostnega odprtja Kulturnega doma Pliberk (leta 2004) pa je bilo treba čakati še skoraj pol stoletja. Na sobotni prireditvi so ta dogajanja prikazali tudi preko starih prispevkov iz televizijskih oddaj Dober dan, Koroška, med katere je režiserka Milena Olip spletla aktualne izjave domačinov, kaj jim sploh pomeni kulturni dom: kraj, kjer se odvijajo čudovite kulturne prireditve, in kraj, kamor lahko zahajajo koroški Slovenci. Na odru je delovanje s kratkimi nastopi predstavilo kar 15 skupin, od domačih zborov preko mladih nogometašev slovenskega atletskega kluba do pevk Voxon Academy in Kvartopirk, ki se redno družijo v Domu. »Prikazano je bilo dogajanje v hiši in ljudje, ki delujejo in sodelujejo s kulturnim domom. Videlo se je, kako pomembno je bilo, da se je ta hiša zgradila,« je povedal Vinko Kušej, blagajnik društva. In kaj je v hiši novega, bo treba kaj spremeniti, popraviti? »Potrebno bo renovirati stranišča in če bi dobili najemnika, bi na streho želeli namestiti fotovoltaiko,« je povedal Kušej. Ali kulturni dom po mnenju Vinka Kušeja trenutno obratuje optimalno? »Finance so urejene, vsakoletni zaključek je izenačen, financirajo nas Urad zveznega kanclerja, Republika Slovenija, dežela in občina. Dobrih 60 odstotkov stroškov pa pokrivamo z najemninami in drugimi prihodki.« Kako gleda Vinko Kušej na prihodnost Kulturnega doma Pliberk? »Upravni odbor bo treba v naslednjih letih pomladiti, ker večno mi ne bomo. Naslednje leto bo občni zbor in potrudili se bomo, da bomo vključili mlajšo generacijo.« Prireditve so se udeležili številni častni gostje, videli smo generalnega konzula RS Antona Novaka, pliberškega župana Stefana Visotschniga, kulturnega referenta Marka Trampuscha, predsednika NSKS Valentina Inzka, podpredsednika ZSO Avguština Brumnika, predsednika SPZ Mitja Rovška, podpredsednico KKZ Micko Opetnik, nekdanjega poslovodja KD Pliberk Milana Pika, vodjo inštituta Urban Jarnik Martino Piko-Rustia, režiserko Mileno Olip, predsednika SAK Marka Wieserja in mnoge druge. Za tehniko je skrbel Danilo Katz, za luč pa Alexander Lomšek.