V Selah bodo so v sredo, 22. novembra, predstavili jubilejni zbornik ob 120-letnici društvenega kulturnega delovanja. Začeli so ob 18. uri z zahvalno sv. mašo v farni cerkvi, nato pa predstaviti zbornik v farnem domu.
Katoliško prosvetno društvo »Planina« je v letu 2022 praznovalo 120-letnico organiziranega kulturnega delovanja v Selah. To se je začelo z ustanovitvijo Tamburaškega društva leta 1902. Nato so se v društvu razvile pevska, glasbena, izobraževalna, gledališka in plesna dejavnost. V društvu polagajo veliko važnost na delo z otroki in mladino, v razne dejavnosti so vključeni Selani vseh generacij.
Jubilejno leto 2022 je bilo povsem v znamenju 120-letnice, vse prireditve so v Selah posvetili tej obletnici. Viška sta bila najprej jubilejna prireditev 20. novembra 2022 v farnem domu v Selah, kot zaključek pa še gledališka predstava marca 2023 s 45 sodelujočimi.
Ob vsem tem pa je že nekaj časa nastajal zbornik, ki je zdaj prišel na svetlo in je v njem zajetih celih 120 let kulturnega delovanja. To je dolga doba, kar se zrcali tudi v obširnosti zbornika. Ima 587 strani s 760 slikami. Na 78 straneh je zbranih čez 2.000 prireditev in dogodkov. Urednici sta Pavli Čertov in Zalka Kelih-Olip.
Predstavitev bo 22. novembra. Ob 18. uri bo v farni cerkvi v Selah sv. maša v zahvalo za 120 let kulturnega delovanja. To je istočasno tudi maša na čast sv. Cecilije, ki jo vsako leto oblikuje MePZ Pevskega društva Sele. PD Sele pa letos praznuje 70-letnico obstoja. Po maši bo v farnem domu predstavitev jubilejnega zbornika KPD Planina.
Pred predstavitvijo zbornika smo se pogovarjali z urednicama Pavli Čertov in Zalko Kelih-Olip.
Urednici zbornika o delu in vsebini
Kdaj se je porodila zamisel napisati in izdati knjigo o zgodovini kulturnega delovanja v Selah?
Zalka Kelih-Olip in Pavli Čertov: Ideja za ureditev zbornika se je porodila že ob pripravah na praznovanje 100-letnice. Zadnjo brošuro smo namreč izdali ob 90-letnici.
Kako ste se lotili dela?
Naslanjali smo se na pisne in ustne vire. Iz prve polovice 20. stoletja smo imeli na razpolago prvi ohranjeni zapisnik, ki zajema obdobje 1923–1939. Bogat vir informacij so bili koroški tedniki: najprej Mir, kjer so se našli zapisi o prvih tamburaških nastopih in sploh o njihovem delovanju. Med obema vojnama je veliko zapisov o delovanju društva v Koroškem Slovencu. Po 2. svetovni vojni je Koroškega Slovenca nasledil Naš tednik. Dragocene so bile tudi informacije starejših, ki so bili priče ali tudi akterji mnogih prireditev in dejavnosti preteklega stoletja. Iz tega je ob 90-letnici društva nastala lična brošura – to je bil začetek. Še naprej smo brskali po arhivih, tu se posebej zahvaljujemo Krščanski kulturni zvezi, ki nam je dala na razpolago svoj arhiv, iskali smo slike in bolj smo se poglabljali, več smo našli …
Nabralo se je veliko gradiva in izbira, kaj uporabiti ali opustiti, je bila težka, predvsem pri slikah. Kje so bile največje težave?
Ni bilo enostavno priti do podatkov. Po vojni nam manjkajo zapisniki – opirali smo se na poročila v tednikih in na zapiske privatnikov, ki so nam jih dali na razpolago. Med gradnjo nove cerkve in farnega doma so npr. prirejali igre in z njimi hodili gostovat. Z vstopninami so pomagali financirati gradnjo, niso pa pisali zapisnikov. Prvi zapisnik, ki smo ga dobili v roke, se začne 6. 2. 1966. Pozneje, od leta 1989 naprej, je društvo začelo ob občnih zborih izdajati pisna poročila o delovanju in to je bistveno olajšalo delo.
Kdo vama je vse pomagal?
Podrobno sva jih našteli v zborniku, posebno bi morda omenili Marijo Gruškovnjak, ki je temeljito prebrskala arhiv Krščanske kulturne zveze in vse zgoraj naštete tednike, vse odbornice društva, ki so vodile arhiv, in pa Mici Mak, ki je v končni fazi zelo skrbno pregledovala in dopolnjevala seznam prireditev. Veliko slikovnega materiala smo imeli v arhivu KPD, zahvala pa velja seveda tudi vsem tistim, ki so posodili slike, da smo z njimi obogatili ta naš jubilejni zbornik. In teh slik je 760, nastal je zbornik s 587 stranmi, tehta pa pičle 3 kilograme.
Kaj je vsebina tega zbornika?
Na začetku so uvodne besede urednic, besede predsednice Milene Olip, nato besede gostov, splošen krajši članek o ustanovitvi in razvoju društva in potem obširen zapis o društveni dejavnosti – strnjen v deset poglavij in opremljen s številnimi slikami. Tu se bo marsikdo našel in prepoznal – ugotovili sva, da ni veliko Selanov in Selank, ki bi v tem zborniku ne bi bili omenjeni v besedilu ali ovekovečeni na kakšni sliki.
Sledi obširen kronološki seznam prireditev – našli in zapisali smo več kot 2000 prireditev in gostovanj, ki jih je društvo priredilo samo ali pa skupaj z drugimi društvi in organizacijami in to pravzaprav v pičlih 110 letih delovanja. Če namreč od 120 let odštejemo obe svetovni vojni in čas korone in ker iz časa pred letom 1923 nimamo toliko podatkov, je tem bolj razgibana in pestra dejavnost zadnjih 50 let, ko je povprečno 20–30 prireditev na leto.
