Družino Zalike in Foltija Smrtnika na Obirskem je v petek, 4. avgusta, ob pol šestih zjutraj zbudil sosed Andreas, ki jim je povedal, da se je na bližnjem hribu sprožil zemeljski plaz. Blato plazu je zamašilo odtočni kanal ob cesti, zaradi česar je ob prihodu soseda voda že poplavila Smrtnikovo klet.    

Redke so priložnosti, ko se zberejo Smrtnikovi in se ne razleže pesem. Ob tridnevnem boju z vodo in blatom je bil minuli vikend eden od takih dogodkov, ko je pesem v grlu zamrla. Tudi spali so bolj malo, bolje bi bilo reči, da so omagali od utrujenosti, si na kratko odpočili in se še naprej borili z vodo, ki je vedno spet polnila klet. V nedeljo je dež naposled nehal padati, a je kljub temu v ponedeljek voda v drobnem curku še vedno tekla po plazišču, kjer je bil prej travnik. 

Preteklo soboto so garali, naslednjo bodo praznovali

Sicer pa je bilo v ponedeljek pri Smrtnikovih na Obirskem, kjer bo v soboto okoli 100 gostov praznovalo poroko sina Andija  z njegovo Ano, dvorišče spet suho. Sosedove metle in domače lopate so, prislonjene na steno hiše, počivale, saj so Smrtnikove metle vse po vrsti polomili med Andijevo fantovščino. Pod nadstreškom za vozila, ki je bil v soboto pod vodo, je ležalo na novo navoženo drobno kamenje, le kanal pred hišo je bil z izjemo odtočnih jaškov še povsem zasut z blatom. Hiša Smrtnikovih ima stanovanjsko zavarovanje, njihova zavarovalnica je že prejela obsežen spisek uničenega orodja v kleti. 

Med spanjem jim je zalilo dvorišče in klet

Smrtnike je zbudil sosed Andreas. »Tedaj nam je gotovo že kaki dve uri z dvorišča teklo v klet, pa med spanjem ni nihče nič slišal,« pove Zalika Smrtnik. Sin Toni se je dva dni do pasu v blatu boril z umazanijo v kanalu, ki je vedno znova zamašila odtočni kanal, med črpanjem vode iz kleti so odpovedovale tudi specialne, za blato namenjene črpalke. Izpad elektrike so premostili z agregatom, ki ga na srečo ni zalilo. Zalikina hči Dana je tri dni kuhala za vse, ki so Smrtnikovim priskočili na pomoč. »Tako je pri nas: če delaš, moraš imeti za jesti in piti,« pravi Zalika, hvaležna za pomoč sosedov in gasilcev. »Dvakrat so prišli kapelški gasilci, enkrat Rebrčani, v nedeljo pa so prišli Selani preko Šajde z dvema avtomobiloma in tremi močnimi črpalkami.« »Ob poplavi najbolj potrebuješ ljudi, ki ti pomagajo,« na vprašanje o tem, kaj je najbolj potrebno, ko pridre voda v hišo, soglasno odgovorita Zalika in hči Nina. Obe pa takoj pristavita, da je bilo sicer hudo, a nič v primerjavi s tem, kar so doživeli tisti, ki so v poplavah čez mejo ostali brez vsega. Ustrezno temu bo Zalikin mož Folti takoj ko bo mogoče, odšel pomagat v Črno na Koroškem, ki je bila med najhuje prizadetimi območji.