Pred petimi leti so na pobudo Republike Slovenije Združeni narodi 20. maj, to je tudi rojstni dan pomembnega cesarskega čebelarja Antona Janše (20. 5. 1734 – 13. 9. 1773), razglasili za svetovni dan čebel in tako poudarili izjemen pomen vseh vrst čebel za človeštvo in svet.

Za obhajanje tega dne je v četrtek, 2. junija 2022, Kmečko izobraževalna skupnost KIS skupaj z Višjo šolo za gospodarske poklice vabila v Šentpeter pri Šentjakobu na posvet pod geslom Čebele združujejo. Predsednica KIS Marinka Mader-Tschertou je za pozdrav dejala, da je svetovni dan čebel tudi dan mednarodnega priznanja slovenskemu čebelarstvu. Čebelar Janko Pečnik je uvodoma kritično pripomnil, da je pri mnogih čebelarjih v ospredju komercialna, manj pa ekološka plat in s tem biotska pestrost čebelarstva. Pozval je vse, naj sadijo medonosne rastline, od cvetlic do grmovnic in dreves. Ravnateljica šole Marija Olip pa je rekla, da je šola v Šentpetru ponosna na to, da je postala središče slovenskega čebelarstva na Koroškem. 

Generalni konzul RS Anton Novak je izrazil svoje veselje, da se je v tem letu mladih prav mladina močno vključila v obhajanje mednarodnega dneva čebel.

V nadvse zanimivem predavanju je Dominik Krušic, Rupij iz Velinje vasi, predstavil izsledke svojega diplomskega dela na dunajski BOKU o divjih čebelah. Kdo že ve, da pri nas živi nad sedemsto vrst divjih čebel in da so sila važne za opraševanje. Razen čmrljev so divje čebele samotarke, ne nabirajo strdi, ampak nektar za prehranjevanje naraščaja. So pa tudi ogrožene. Pri divjih čebelah poznamo tiste, ki oprašujejo več vrst cvetja, in one, ki so specializirane zgolj na eno vrsto. Če ta vrsta izgine, izgine tudi vrsta dotične čebele. Divje čebele potrebujejo pestro okolje, odprte in puste ter suhe površine, saj večina od njih živi in gnezdi pod zemljo. Monokulture, pesticidi, prezgodnja košnja, preobilno gnojenje, vse to škoduje itak že ogroženim divjim čebelam. Kot je dejal Krušic, čebelam lahko pomagamo, če v vrtovih pustimo malce podivjan in rastlinsko pester kotiček, če sadimo medonosne rastline in da ne gnojimo preveč in ne uporabljamo strupov.

Janko Pečnik je govoril o pomenu medovitih rastlin za čebele, brez katerih ni opraševanja, ter tudi o pomenu stanja tal. Tako ajda, sicer znana čebelja paša, ne medi na mastnih tleh, in kjer v gozdu ni mravelj, tam ni čebelje paše. V naravi ima pač vse svoj smisel in pomen,  

Poučen in obenem srhljiv je bil filmski prispevek o čebeli buckfast, ki je umetna, hibridna tvorba ali mešanica iz drugih vrst in danes domala po vsem svetu izpodriva in ogroža avtohtone, domorodne čebelje vrste. Nekatere pa je že docela izrinila. Ogroža tudi našo domačo vrsto, kranjsko sivko. Na Koroškem zakon sicer dovoljuje samo kranjsko sivko, a vse več čebelarjev, predvsem poklicnih, se zaradi večje donosnosti odloča za buckfastovko. Čebela  buckfast po vsem svetu ogroža gensko pestrost čebel, ki jim grozi tako imenovana intraspecifična homogenizacija ali po domače siromašenje naravne in vrstne raznolikosti in pestrosti. S tem pa pa tudi odpornost proti boleznim.

Za mednarodni dan čebel so se razne šole, med njimi bilčovška, umetniško ukvarjale s tematiko čebel. Franc Baumgartner, po domače Ibovnik z Bistrice, pa je v Šentpetru pri čebelnjaku, ki ga je podarila Čebelarska zveza Slovenije, posejal gredo medovitih vrst. Šolski zbor Višjegospodarske šole pod vodstvom Katje Križnar pa je celotni prireditvi dal primeren glasbeni okvir.