Kljub vsem izzivom je sestram in sodelavcem v domu slovenskih šolskih sester sv. Frančiška v Pliberku tudi v letu 2020 s posebnim čutom za sočloveka uspelo ustvariti domačnost za vse prebivalce doma.
Pliberk Leto 2020 za nobenega od nas ni bilo enostavno. Omejitve prostega gibanja, prepovedi prireditev, zaprtje trgovin in gostiln, lockdown, homeoffice in s tem povezana osamljenost ter manjkajoči medčloveški kontakti. Vsi ti problemi pa kmalu postanejo problemčki, če se pogovarjamo z ljudmi, ki v teh časih delajo v bolnišnicah ali socialnih ustanovah, na primer v domu za ostarele slovenskih šolskih sester svetega Frančiška v Pliberku. O delovanju v letu 2020, ki je bilo polno novih izzivov in težav za sodelavce in prebivalce doma, smo se pogovarjali z voditeljico te pomembne ustanove, s sestro Regino Tolmaier.
Koliko prebivalcev trenutno živi v domu?
sr. Regina Tolmaier: Okoli šestdeset. Sester nas je deset, pet od teh že potrebuje pomoč pri vsakdanjem življenju.
Ste kot voditeljica te ustanove že doživeli kdaj bolj zahtevno obdobje, kot je zdajšnje s korono?
Ustvariti domačnost za sočloveka je vedno bila velika skrb, to nikoli ni bilo enostavno. Seveda pa je trenutna situacija izredna, nad nami so sile, ki jim nismo kos. Upamo, da bo minilo in da ne bo prehudo za ljudi, mnogo nedolžnih zelo trpi. Je pa tudi veliko dobrega, požrtvovalnosti, veliko dobrih ljudi je med nami.
Obiski v domu so bili dolgo prepovedani. Kako je to vplivalo na prebivalce?
V bistvu jih zelo občudujem, v glavnem je bilo vzdušje zelo mirno, ljudje so situacijo sprejeli, kakršna pač je in razumeli so, da obiski niso možni. Malo smo si pomagali s tehniko, od dežele smo dobili dve tablici, tudi telefonski pogovori so velika pomoč, preko pametnega telefona je možna tudi videotelefonija. Prijazen pogled in dobra beseda vedno pomagata. Zelo hudo pa je pri prebivalcih, ki so omejeni zaradi psihične bolezni ali demence, ker nekaj iščejo,česar jim ne moremo razložiti.
Zelo je pomagalo dobro vzdušje v hiši, že majhne stvari so lahko velika pomoč, pa če je to samo prijazen nasmeh naših sodelavk in sodelavcev, ki jih ne samo v teh težkih časih zelo spoštujem. Delajo z dobro voljo in posebnim občutkom za ljudi, kljub izredni situaciji in težkim razmeram.
Tudi vsakdanje življenje v domu se je spremenilo?
Da, trenutno morajo vsi prebivalci ostati v sobah, nismo jim mogli omogočiti družbe. Nič ne sme biti skupnega. Tudi svetih maš za prebivalce od oktobra ni več bilo.
Zaradi pandemije vedno spet izpade kakšen sodelavec. Ali še shajate?
Še shajamo, a le težko. Zelo upamo, da bo krize kmalu konec, ker je za vse res zelo naporno. Vsi delajo na limitu, pri tem pa je občudovanja vredno, da kljub vsem težavam mnogi pri delu z ljudmi v domu še vedno izžarevajo veselje in pozitivno mišljenje.
Številni sodelavci se na delo vozijo iz sosednje Slovenije. Je začasno zaprtje meje sprožilo probleme?
Ne. Pripravili smo potrdila, da jih potrebujemo v domu in ni prišlo do težav na meji, ne na avstrijski in ne na slovenski strani.
Je prišlo v domu do okužb z virusom?
Da. Zelo natančno smo pazili na higieno, razkuževali, omejevali obiske in drugo, a virusa ne vidiš, ne veš, kako pride v hišo. Če je kdo okužen, ga izoliramo, pacienti so večinoma imeli le nekaj dni vročine.
Kako se je za sodelavce spremenil vsakdan?
Naporno je. Dvanajst ur delajo z maskami in zaščitno opremo, po oskrbi okuženih pacientov je treba opremo zamenjati. Ogromno dela je tudi z razkuževanjem sob.
Imamo najboljše maske tipa FFP-2, očala in plašče, vse to seveda veliko stane in je ogromno finančno breme za dom, a to ni pomembno. Za nas je vedno na prvem mestu, da so vsi v hiši zaščiteni in na varnem.
Eni se pritožujejo, da morajo v trgovinah nositi maske, drugi pa morajo po 12 ur z vso zaščitno opremo delati za sočloveka. Narobe svet?
Kot družba nam je zadnja desetletja šlo dobro, živimo v izobilju, vse lahko imaš, vse lahko dobiš. Če nam kaj ni bilo všeč, smo stvari pustili in dali na stran. Zdaj smo bili na hitro prisiljeni v situacijo, da smo morali upoštevati ta pravila. Naravno smešno se mi zdi, če je za nekatere že problem nositi masko za kratek čas v trgovini. Morda se bomo iz te krize tudi kaj naučili in se spomnili, da to, kar imamo in česar smo navajeni, ni nekaj samoumevnega.
Kako je s testiranjem v domu?
Vse uslužbence, ki pridejo v hišo na delo, testiramo dnevno, prebivalce pa enkrat na teden.Tudi s tem je ogromno dela, ponavadi je ena sodelavka s testiranjem zaposlena od jutra do večera. Če je eden od sodelavcev pozitiven, moramo v najkrajšem času najti zamenjavo, kar ni enostavno, a uspe, saj ljudje potrebujejo pomoč.
Ali je politika na domove za ostarele in podobne ustanove pozabila?
Ni pozabila, bilo je pa veliko negotovosti. Prve maske, ki smo jih dobili, so bile stare, potekle so že leta 2011. Malo smo se že počutili osamljene, a v zadnjih mesecih se vsi zelo trudijo. Včasih pa ostane občutek, da se moramo za pomoč bolj boriti kot drugi domovi. Na primer smo morali sami najti pot do zaščitnih mask po bolj ugodni ceni. Vsi se učimo, preveč je prišlo na enkrat.
Vaši načrti za 2021?
Ne vemo, kaj nas še čaka. Kaže tako, da bomo sestre v bližnji prihodnosti organizacijo doma deloma predale Karitasu. Vsekakor je cilj, da bo hiša v tem pozitivnem vzdušju delovala naprej, kolikor bo šlo bomo sestre še naprej pomagale in stale prebivalcem ob strani.
Zakaj se vedno manj žensk odloča za redovniško življenje?
Vrednote so se spremenile. Živeti za nekaj, za nekogar, zaradi nekogar je na eni strani gotovo tudi odpoved, ampak če pogledaš nazaj, je tudi osrečujoče. Šestdeset let že živim to življenje in si upam reči, da nisem kaj izgubila. Smisel življenja je več, kot da ti samo dobro gre. Meni bi to bilo premalo.
Edini izhod iz krize bo cepivo?
Konkretno nam še ni kaj znano, če bo prišlo do tega, bomo odprti do vsega, kar bo ljudjem pomagalo. Prvi pogoj bo seveda, da bo to nekaj varnega.
Kako lahko pomagamo domu v Pliberku?
Na primer z majhnimi darili, pred kratkim smo dobili podarjene kekse. Vsakega daru smo veseli. Ob bližajočem se božiču bi pa še dodala, da je ta praznik več kot samo poln krožnik in darila. Bolj pomembne so vrednote kot ljubezen, pozornost in dobra beseda za sočloveka.
