Ramona Podgornik je ponosna mamica treh deklic. Ob materinskem dnevu predstavljamo mlado žensko in mamo, ki pravi, da je zelo ponosna na svojo družino in hvaležna zanjo. Biti mamica je zanjo trenutno najlepši poklic.

Dandanes že kar redko srečamo žensko, kakršna je Ramona Pogornik, ki je s 30 leti že srečna mama treh otrok. V letu 2021 so bile mamice v Avstriji ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 31 let in pol, v letu 1991 pa je bilo povprečje še pri 27,2 leta. Ramona Podgornik je bila stara 25 let, ko je dobila prvo hčerko Hanno. Hanni sta se pridružili še Emilia in Pia. Skupaj z možem Martinom sta si pred tremi leti ustvarila dom v Pliberku v bližini farne cerkve, kjer se, kot pravi Ramona, počutijo zelo dobro. Doraščala je v bližnjih Libučah, tam je obiskovala ljudsko šolo, ki je zdaj na žalost ni več. Po maturi na Slovenski gimnaziji je v Gradcu študirala pedagogiko in delala v varstvu, njen partner in zdajšnji mož pa je tam hodil v policijsko šolo in dela kot policist. »Ko sem zanosila s Hanno, sva se odločila za vrnitev na Koroško, ker imava tukaj družino,« pripoveduje Ramona. Imela sta jasen načrt, da si želita svoje življenje zgraditi doma na Koroškem: »Ko sem vedela, da bom postala mamica, se mi je zdelo pomembno, da bo otrok doraščal v domačem okolju,« se spominja Ramona. Hvaležna pripoveduje, da imajo njene hčerke še pravi luksuz, ker lahko doraščajo v družini s petimi generacijami, saj imajo še praprababico Elisabeth Leitgeb (95), doma v Strpni vasi. »Zelo radi preživljamo čas skupaj z družino in s starimi starši in v tem prav uživamo,« pripoveduje Ramona.

Zdaj je še na porodniškem dopustu in kljub »full time jobu« kot mamica obiskuje tečaj za varuško, ki ga bo zaključila decembra letos. Ker jo materinski vsakdanjik že zdaj tako osrečuje, bo potem začela delati kot varuška (Tagesmutter), ker pravi, da je to poklic, v katerem dobiš toliko lepega nazaj. Hvaležna je celotni družini, ki jo podpira in skrbi za otroke, medtem ko je sama na tečaju ali mora urediti kakšen opravek. Zavestno se je odločila, da bo prva tri leta sama skrbela za svoje otroke. »Menim, da je ta čas najbolj pomemben in želela sem, da doraščajo in se razvijajo tako, kot si to predstavljam jaz,« pravi Ramona.

Ena slika, pet generacij. Andrea Lipusch, njena hčerka Ramona s Pio ter prababica Elisabeth Leitgeb in babica Traudi Lipusch.

Kako mlada družina preživlja materinski dan? Odkar je Ramona mamica, ima ta dan zanjo novo vrednoto. Zdaj ji že hčerke pripravijo zajtrk, ji zapojejo pesem in podarijo kakšno malenkost, ki so jo naredile same. Popoldne obiščejo družino in babice in ob kakšni kavi in dobri torti preživijo dragocen skupen čas. Družinski vsakdan poteka po načrtu, Martin je vsak dan dolgo v službi, Ramona organizira družinsko življenje in skrbi za Emilio in Pio, Hanna že hodi v otroški vrtec, in sicer v Mavrico v Dobrli vasi, to pa predvsem zaradi slovenščine. Ramoni je zelo pomembno, da svojim otrokom posreduje slovensko materinščino. Njen mož Martin ne govori slovensko, med sabo se pogovarjata v nemščini. Če pa se pogovarja s hčerkami, je Ramona zelo dosledna: »Z otroki govorim samo slovensko, od mene ne slišijo nobene nemške besede. Otroci morajo vedeti, da je pogovorni jezik z mamo slovenščina in da je jezik, ki jim ga  želim posredovati, darilo.« Meni, da družinsko delo in skrb za otroke v naši družbi tudi danes še ni pravično razdeljeno med spoloma. Politika bi še bolj morala podpirati karenco za očete ali očetov mesec: »Samo tako bodo tudi moški bolj cenili in videli, kaj mamice vsak dan delajo,« pravi Ramona.

Trenutno ji nikoli ni dolgčas, hčerke so v središču življenja, zase nima veliko časa. Če pa ga le malo ostane, se rada sreča s prijateljicami ali za kakšno uro leže v kopalno kad in uživa v topli vodi. »To je pa že pravi luksuz,« se nasmehne.

Za bodočnost Ramona upa, da bi vsi ostali zdravi. Ponosna je na svoje hčerke in želi si, da bodo lahko živele lepo življenje in da bodo vedno imele občutek, da imajo družino in »žvahto«, na katero se lahko vselej zanesejo.