Daniel Budin je 43-letni filmski montažer iz Šmihela pri Pliberku, ki že 18. leto živi v Združenem kraljestvu. Na 95. podelitvi nagrade združenja Ameriške filmske akademije je film »The Boy, the Mole, the Fox and the Horse«, ki ga je montiral Budin, v nedeljo, 12. marca, prejel oskarja za najboljši kratki animirani film.
Daniel Budin s partnerko Lilly in pet tednov starim sinom Janijem živi v Londonu, kamor je pred 18 leti prispel na nadaljnje izobraževanje v filmski montaži. Pred tem je samostojni filmski delavec obiskoval šolo za medijsko tehniko v Sankt Pöltnu, pred tem pa je prve izkušnje s filmom nabiral pri Mihi Dolinšku. Pred odhodom v Anglijo je bil zaposlen v tonskem studiu v Ljubljani, kjer je delal na produkciji reklam. Sprva je načrtoval v Angliji ostati zgolj leto dni, a je vmes zagon dobila njegova poklicna kariera. Najprej je delal predvsem v oglaševanju, danes se bolj doma počuti na polju umetniškega in animiranega filma, ki sta mu blizu tudi kot gledalcu. Podelitve oskarjev se ni udeležil, filmsko ekipo so v Los Angelesu zastopali producent Matthew Freud in režiser in avtor Charlie Mackesy. Polurni animirani film »The Boy, the Mole, the Fox and the Horse« je dostopen na Apple TV+. Daniel Budin je kot montažer sodeloval pri posamičnih epizodah antologijske serije »Love, Death and Robots« (produkcija: Netflix), ki je bila leta 2022 nagrajena z Emmyjem. Največ mu pomeni Annie, individualna nagrada za izredne dosežke pri montaži animiranih televizijskih in spletnih filmov, ki jo je Daniel prejel za montažo filma »The Boy, the Mole, the Fox and the Horse« letos februarja. Ljubitelj jazza, elektronske in klasične glasbe ter reden obiskovalec gledališča v prostem času rad borda po koroških strminah, med pandemijo je odkril tudi turno smuko. Daniel je med pandemijo spoznal, da je od doma mogoče delati s praktično vsemi produkcijskimi hišami po vsem svetu.
Kako te je dosegla novica, da je nagrado oskar za najboljši animirani kratki film prejel »The Boy, the Mole, the Fox and the Horse«?
Daniel Budin: V stiku sem z obema režiserjema Petrom Bayntonom in Charliejem Mackesyjem, saj se moja pogodba s produkcijsko hišo NoneMore Productions izteče konec marca. Charlie je delil novico o nagradi v naši WhatsApp skupini ob štirih zjutraj (po našem času). Po končanem rezu in montaži filma sicer delam predvsem na področju njegove promocije in marketinga.
Kot je razvidno s tvoje spletne strani danielbudin.com, polni reklam za svetovno znane znamke in koncerne, si dolgo časa delal v oglaševanju. Kateri so izzivi montaže v oglaševanju?
Reklama se danes skoraj vedno poskuša orientirati po obstoječih trendih popularne kulture, predvsem po spletnih trendih. V oglaševanju je danes manj originalnosti, kar pa ne pomeni, da delo na reklamah ne bi bilo kreativno. Je napeto, hitro, vse se godi v tesnem okviru, tudi časovnem, znotraj teh omejitev pa imaš prostor za kreativnost. Res originalne reklame so v 90-ih še nudile nek eskapizem, zabavo, danes so bolj kot šum v ozadju. Naročniki reklam zaradi mnogoterih kriz namreč niso pripravljeni tvegati.
Kako si iz oglaševanja prišel k umetniškemu filmu?
To se je zgodilo okoli leta 2017, moj prvi umetniški projekt je bil videospot za pesem Saturnz Barz, ki sem ga montiral za skupino Gorillaz. Ta glasbeni video mi je odprl nadaljnja vrata, saj se je producentka Cara Speller, s katero sem sodeloval pri produkciji omenjenega videospota, zelo zavzemala za prodor animacije na spletne pretočne platforme. Tako je tudi Netflix začel producirati lastne animirane serije. Moj prvi daljši filmček je bila epizoda »Zima Blue« v okviru eksperimentalne antologijske serije »Love, Death and Robots« (14. epizoda 1. sezone, op. TV).
Kakšne filme sam najraje gledaš?
Najraje imam avtorske, umetniške filme. Veliko takšnih filmov sem spoznal v celovškem Ljudskem kinematografu/Volks-kino.
Kakšno je življenje za državljana Avstrije oz. EU v Združenem kraljestvu po brexitu?
Ob prihodu v Anglijo me je kot tujca prijetno presenetilo, da sem bil sprejet bolj ali manj z odprtimi rokami. Kljub naglasu me niso samo tolerirali, ampak so me akceptirali, nihče me ni marginaliziral ali diskriminiral, kar me je kot koroškega Slovenca zelo fasciniralo, ker v Avstriji in na Koroškem je često drugače. Brexit je na žalost močno načel to mojo predstavo o za tujce sprejemajoči Angliji. Sem dobro izobražen Evropejec, ki dela v kreativni industriji in že dolgo živi v Angliji, tako da sem eden od tistih prišlekov, ki jih tu še naprej lepo sprejemajo. Poznam pa dosti ljudi, ki nimajo te sreče in jih nihče ne akceptira. Brexit sam dojemam kot generacijski konflikt med starejšimi podporniki ločitve Anglije od EU in večinoma mlajšimi zagovorniki obstanka Anglije v EU. Po brexitu sem se moral javiti oblastem in urediti t. i. Settled Status, kar je bilo malce neprijetno, a se nisem počutil ogroženega, saj sem že kar nekaj časa tu in redno plačujem davke. Ta status tujca me vedno znova opominja, da ni nič več tako, kot je bilo, čeprav živim v londonskem mehurčku z zagovorniki obstanka Anglije v EU. Pomanjkanje v trgovinah pa je kombinacija več faktorjev. Brexit je eden od teh, največji faktor pa je moč britanskih trgovskih verig. Gre za v Angliji skuhan problem.
Oskarji 2023: Najboljši animirani kratki film
Oskarja za najboljši animirani kratki film je letos prejel koncern Apple za film »The Boy, The Mole, The Fox and The Horse«, pri katerem je kot montažer sodeloval Daniel Budin iz Šmihela. Film je bil med pandemijo posnet po istoimenski knjigi britanskega umetnika Charlija Mackesyja iz leta 2019. Leta 2022 je pravice za filmsko adaptacijo pridobila produkcijska hiša Apple Original Films, ki je del koncerna Apple. »The Boy, the Mole, the Fox and the Horse« je bil v koprodukciji z BBC premierno predvajan na Apple TV+ na božični večer leta 2022. Tako knjiga kot film pripovedujeta zgodbo o prijateljstvu med dečkom, krtom, lisico in konjem.
