Devet let in tri mesece je Bernarda Maurel vodila libuško kavarno »Bernarda«, s prvim aprilom jo bo prevzela 34-letna Jasmina Mesarič, doma iz Kršne vasi. Nova kavarna bo nosila ime »Jasmin«, otvoritev bo v soboto, 1. aprila, ob 10. uri.
Jasmina Mesarič prihaja iz Dravograda, z možem, štirimi otroki in petimi psi že osem let živi v Kršni vasi, tam so kupili hišo. »Zaljubila sem se v naselje, kmetije in mir,« pravi Jasmina Mesarič.
V gostinstvu je delala že v Sloveniji in nazadnje v kavarni Dragy v Pliberku. Njena prva postojanka v Avstriji pa je bila nekdanja gostilna Kreutz pri kolodvoru v Drveši vasi. Da bi imela svoj »gasthaus«, kakor pravi gospa Mesarič, je bila že vselej njena največja želja. Da v Libučah iščejo novo najemnico za kavarno, je izvedela od kolega. »Takoj smo se ujeli in je bilo moje, fertig.« Pot v samostojnost zanjo ni bila enostavna, ker je to le nekaj drugega kot delo kot natakarica, »a če ne poskusiš, nikoli ne veš«. Videza kavarne ne želi spremeniti: »Ostala bo takšna, kot je, ker je v redu. Zaljubila sem se v gostilno,« se smeji nova šefinja. Tudi ponudbe ne bo spremenila, za pod zob bo gostom ponudila prigrizke, kakšne hrenovke ali toast. Ob nedeljah bo imela juho in kak golaž. Libuče so ji bile že znane, ker tukaj živi sestrična njenega moža. V soboto, prvega aprila, ob 10.00 bodo novo libuško kavarno »Jasmin« slavnostno otvorili. Prišel bo tudi harmonikar in za goste bo pripravljena pogostitev. Kavarna bo odprta vsak dan od 10.00 do polnoči, ob torkih bo zaprta. Jasmina Mesarič želi kavarno zaenkrat voditi sama, le ob sobotah bo imela pomočnico. »Ta kavarna obstaja že 35 let in ne vem, zakaj ne bi obstajala še naprej. Upam, da jo bom tudi jaz lahko dolgo vodila,« meni Jasmina Mesarič. Kaj je zanjo v gostinstvu važno? Moraš biti družaben človek, rad govoriti, se znati zabavati. Komunikacija z gosti in dobra strežba sta najbolj pomembni,« je prepričana Mesaričeva, ki veliko gostov pozna že iz kavarne Dragy. S kavarno želi biti del stalnic na vasi, omenja žegnanje, postavljanje mlaja in podobno. Seveda si želi, da ji bo uspelo, njena največja želja pa je: »Da se imam pri delu fajn.« Hvaležna je svoji družini in možu za podporo, saj ji vsi stojijo ob strani. Več kot devet let je kavarno vodila Bernarda Maurel, ki bo zdaj kmalu odšla v zaslužen pokoj. »Sem žalostna, pa tudi malo vesela, vsa leta sem to rada delala,« ganjena pripoveduje gospa Maurel. Kaj svetuje naslednici? »Vsak ima svoj stil. Če si odkrit, prijazen in delaš dobro, bo vse v redu,« je prepričana Bernarda Maurel, ki si bo v pokoju vzela več časa za vnuke, ima jih že pet. »Bila sem tudi neka vaška psihologinja, ljudje so mi zaupali svoje probleme in skrivnosti, ki sem jih obdržala zase. Kar je bilo v kavarni, je tudi ostalo tam,« pravi. V penziji bo še rada kdaj prišla na obisk in na kavo.
