Potem ko ni prišlo do prodaje Posojilnice, so pri banki preverili, kako naprej. Več je bilo opcij glede nadaljnjega poslovanja banke, pravi poslovodja Martin Ressmann. Kot najboljša opcija pa se je izkazalo nadaljevanje sedanjega delovanja in servisiranje s strani Raiffeisnove deželne banke, kar bo za banko v bodoče pomenilo znatno znižanje štroškov. Da ima Posojilnica višje stroške, kaže primerjava z Raiffeisnovimi bankami Dobrla vas in Beljak, ki imata iste donose kot Posojilnica, a znatno nižje stroške, ugotavlja Ressmann in dodaja, da so organi Raiffeisnove deželne banke in Posojilnice že sklepali o tem, da bo Raiffeisnova deželna banka v bodoče prevzela servisiranje Posojilnice. Do dokončne uresničitve bo trajalo dve leti ali tri, pojasnuje Ressmann in dodaja: »Imamo stroške kot Raiffeisnova deželna banka, a donose kot navadna Raiffeisnova banka«.
Bilančni dobiček narasel, bilančna vsota padla
Konec junija je Posojilnica imela okoliške zbore za Rož in Podjuno, kjer so bili izvoljeni delegati (Rožu predseduje Roman Verdel, Podjuni Rudi Vouk), ki so v četrtek, 7. julija, na občnem zboru banke zastopali 9.000 članov. Poslovodji Ressmann in Michael Sova sta na občnem zboru poročala o bilanci 2021 in o tekočem poslovanju 2022. Bilančni dobiček za leto 2021 znaša 285.000 evrov, za leto 2020 je znašal 36.000 evrov. Nedonosna oz slaba posojila znašajo 35 milijonov evrov, lani jih je bilo še 76 milijonov. Bilančna vsota se je znižala z 429 milijonov evrov na 415 milijonov evrov. Ressmann to utemeljuje z nizkimi obrestmi za hranilne vloge, kar pomeni, da so stranke naložile denar v druge stvari. V letu 2022 banka pričakuje bilančni dobiček nad enim milijonom evrov. Banka ima 87 sodelavcev. Pri banki zmeraj bolj pospešujejo prodajo več produktov, kot so to zavarovanja in vrednostni papirji. S Slovenijo poslujeta samo še poslovalnici v Pliberku in Borovljah. Trenutno ni nobenega interesenta za prodajo Posojilnice, kar je na občnem zboru potrdil tudi predsednik nadzornega odbora Gebhard Kawalirek.
