Finančna kriza je pokazala hitrost razširitve težav v evropskem finančnem sektorju in s tem povezano škodo, ki je niso utrpele samo banke, temveč tudi podjetništvo, zasebne stranke, sploh pa davkoplačevalci. Zato so evrospki bančni nadzorniki skovali naslednje enostavno načelo: več lastnega kapitala, da se lažje prebavijo izgube, ki so nastale predvsem zaradi gnilih kreditov. Ta misija je enostavna, a je potreben za njeno uresničitev vsekakor sistematiziran bančni nadzor, čigar cilj je med drugim vrnitev zaupanja v bančni sektor ter povečanje odpornosti posameznih bank. Cilji so: varni in trdni bančni sistemi, večja finančna integracija, večja stabilnost – vse to ob enotnem izvajanju nadzora. V zvezi s tem se stalno pojavlja izraz SREP, ki cilja na okrepitev kapitalske moči kreditnih inštitutov. SREP ju tudi osnova za SREP-kvoto, ki jo je v nedavnem pogovoru z Novicami omenil predsednik upravnega odbora Posojilnice bank Felix Wieser, razlaga Marian Wakounig.

Kaj pomeni kratica SREP?

Marian Wakounig: Sprva: domala celotno bančno in finančno izrazoslovje, ki se je vmes »udomačilo«, je angleškega izvora. SREP je kratica za Supervisory Review and Evaluation Process. V praksi pomeni to, da bančni nadzorni organi (v Avstriji primarno FMA) vsako banko redno ocenjujejo in merijo njena tveganja. 

Ta njihova osrednja aktivnost je nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje – na osnovi skupnih postopkov in metodologij. Skratka, banke so soočene s celovitim procesom, v okviru katerega nadzorni organ kontrolira rizično delovanje banke in ob tem ocenjuje strategijo, procese in postopke, katerih se poslužuje nadzorovana banka.

V zvezi s SREPom se je seveda tudi v Avstriji izkazala potreba po nadaljnji harmonizaciji bančnega nadzora, in sicer na osnovi enotnih pravilnikov in standardov. Upam si trditi, da so strokovnjaki – zaradi obširne kompleksnosti SREP-materije – trenutno redki, ki bi bili v stanju izpodbijati odločbe nadzornega organa.

Kaj je pravna osnova za SREP?

Wakounig: Glavna osnova je smernica o SREPu iz leta 2014, ki jo je je izdala EBA. Proces SREP je bil med drugim posodo-bljen v juliju 2018. Da razumemo proces SREPa, je poprej potrebno opisati delo organa EBA, ki je kot tak pristojen za izdajo smernice o SREPu.

Prav. Kdo je torej EBA in kaj je vloga EBA?

Wakounig: EBA je evropski bančni organ (European Banking Authority), ki je neodvisen organ EU in katerega namen je med drugim zagotovitev učinkovitega nadzora v evropskem bančnem sektorju. EBA je odgovoren Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije in Evropski komisiji. Glavna naloga organa EBA je, da se sprejmejo zavezujoči tehnični standardi in smernice in da na ta način pride do enotnih evropskih pravil v bančništvu. Vsi nacionalni nadzorni organi, torej tudi avstrijski (Narodna banka, FMA), morajo upoštevati smernice EBA. Vsaka odločba o SREPu je prilagojena profilu posamezne banke; to se lahko izraža tudi v določeni SREP-kvoti, ki od banke zahteva, da ima dodatni kapital, zatorej SREP-kvote v Avstriji niso nenavadne.

In kaj se nadzoruje preko SREPa? 

Wakounig: Ena najvažnejših nalog avstrijskega bančnega nadzora leži v tem, da z nadzornimi instrumenti zagotavlja trajno preživetje bank. 

V odločbi o SREPu, ki jo izda nadzorni organ, so določena glavna izhodišča v zvezi z ugotovljenimi problemi in kako mora le-te banka v določenem časovnem obdobju odpraviti.

Kaj so potemtakem ključni elementi nadzora?

Wakounig: To so štiri različni vidiki in sicer:

 poslovni model banke – ima banka vzdržno poslovno strategijo?

 upravljanje, vodenje ter tveganja v banki – se to v banki ustrezno obravnava?

 solidna kapitalna situacija banke – ima banka zadostno varnostno mrežo, tudi za primer absorbiranja izgub?

 tveganja v zvezi z likvidnostjo in finan-ciranje v banki – je banka sposobna pokrivati kratkoročne potrebe po denarju?

Vsa ta ovrednotenja nadzornikov vodijo pri bankah do zaključne skupne ocene, ki se lahko zrcali v nizkem ali pa visokem riziku za posamezni kreditni inštitut. Ta ovrednotenja so tudi izhodišče za nadaljnje, detajlirane analize posamezne banke. 

Na tem mestu pa je treba povedati, da SREP ni nekaj popolnoma novega, prinaša pa nove dimenzije nadzora. Čeprav nadzorni organi uporabljajo skupno metodologijo, jim SREP omogoča, da banke lahko ocenjujo po njihovih lastnostih, ker nobena banka (ne glede, ali pride iz istega sistema/sektorja ali ne) v primerjavi ne more ustrezati v celoti drugi banki. Zato najdemo v EBA-smernicah tudi različne kategorije kreditnih inštitutov. 

Kaj pa pomeni SPREP za bančni vsakdan?

Wakounig: Upoštevanje rizikov poslovnega modela (delno najdemo to v metodi 

ICAAP – Internal Capital Adequacy Assessment Process – to je proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala) dobiva po mojem v SREPu dodaten pomen. To pa zaradi tega, ker smo danes soočeni 

s povečanim fokusom na podjetniške rizike nasploh. Čeprav so naslovniki SREP-smernic nacionalni nadzorni organi (in ne direktno banke), predstavljajo ti predpisi regulatorja zahtevne izzive za kreditno gospodarstvo in povzroča njihovo upošte-vanje dodatne stroške znotraj kreditnih inštitutov. Vsekakor pa si bančništvo preko SREPa pričakuje zagotovitev tako imenovanega »level playing field«, to pomeni poštene konkurenčne okvire, ki nadzornemu organu omogočajo posamezni banki prikrojen nadzor, ker prav to krepi zaupanje v finančne trge.