Bilčovs So pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki veliko ustvarjajo, niso pa nikakor deležni zaslužene pozornosti, kaj šele zahvale s strani širše javnosti. Po navadi se ti ustvarjalci ne postavljajo v ospredje, se pa lahko toliko bolj pohvalijo z dragocenimi prispevki v korist slovenske narodne skupnosti.

Med te šteje tudi Robert Kropiunik, v krogu športnikov poznan predvsem kot lahki atlet, ki je postal devetkrat avstrijski državni ter okoli sedemdesetkrat koroški deželni prvak, poznan kot športnik, kateremu so zaupali mesto zveznega trenerja za smučanje z bobom ter trenersko funkcijo tudi v zvezni nogometni ligi. Prav tako je bil med ustanovnimi člani SAK.  Skoraj ni športne panoge, kjer Robert Kropiunik kot trener in funkcionar ne bi bil zapustil sledov. Ali kakor poudarja častni predsednik Koroške lahkoatletske zveze Christian Käfer: »Številni avstrijski prvaki in rekoderji so bili rezultat Kropiunikovega trenerskega dela.«

Kulturnik in pedagog  

Manj znano pa je širši javnosti, da ima Robert Kropiunik, rojen 12. februarja 1943 v Kranjski gori, kot slikar tudi umetniško žilico in da je svoje slike predstavil že na več razstavah. Predvsem pa je Robert Kropiunik, katerega stric Hanzi Kropiunik je bil pred vojno vodja znamenitega moškega zbora z Brnce, pevske skupine, ki je kot prvi koroški slovenski zbor posnel lastno ploščo, pegagog v najžlahtnejšem pomenu besede. Po maturi na Slovenski gimnaziji leta 1964 in študiju športa in geografije na graški univerzi je poučeval mdr. na HTL Borovlje, 2. zvezni gimnaziji Lerchenfeldgasse v Celovcu, na celovških šport-nih šolah Šentrupert in Waidmannsdorf ter se udejstvoval v okviru nogometne akademije SAK na Slovenski gimnaziji. Delo z mladino je bilo in je slej ko prej zanj najsrčnejša zadeva. S svojim prisrčnim pristopom je mlade vedno znal navdušiti, zavedajoč se, da je takšno udejstvovanje izredno pomembno tudi za razvoj slovenske narodne skupnosti.

Nikoli ne bom pozabil, ko sva bila z Robertom v sklopu promocije olimpijskih iger »Senza confini« v Južni Ameriki in smo tam lobirali olimpiado, ki naj bi bila leta 2006 (na Koroškem, v Sloveniji in Italiji, op.). Argentinski Slovenec Dinko Bertoncelj nam je v Argentini odpiral vrata za lobiranje, ampak prav ti Robert si bil tisti, ki je s svojim načinom, s svojo človeško držo, s svojim nekonvencionalnim načinom, s svojim znanjem jezikov očaral in prepričal celo podpredsednika olimpijskega komiteja, da je Argentina takrat glasovala za našo stvar. -Lavdator Lojze Dolinar

Slovesna podelitev Kugyjeve nagrade Robertu Kropiuniku minuli torek pri Miklavžu v Bilčovsu, na kateri sta mu čestitala tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik ter predsednik koroškega deželnega zbora Reinhard Rohr, je bila izredno lepo doživetje. Zelo posrečeni sta bili lavdaciji Lojzeta Dolinarja in predsednika KLV Christiana Käferja. Prijetno presenečenje je bil prvi nastop pevske skupine, ki jo je iniciral Marjan Kropiunik, sin Kugyjevega nagrajenca. Še prav posebej pa so se številni udeleženci razveselili, da je bila navzoča tudi Robertova mama Slavica, ki je pred nedavnim slavila svoj 100. rojstni dan. Njen sin, Kugyjev nagrajenec Robert, je v zahvalni besedi poudaril: »Slovenska mati me je rodila in mi ljubezen do družine, slovenskega jezika, naše mladine, do športa ter spoštovanje drugih narodov vcepila v srce. Kugyjeva nagrada pripada tudi naši mami.«