Medtem ko se je dobiček pri mnogih bankah v času pandemije zmanjšal, je Posojilnica Bank po letih z negativnimi bilancami v letu 2020 spet poslovala pozitivno. Dobiček je sicer skromen in znaša malo pod 36.000 evrov. Kot zatrjujeta poslovodji Martin Ressmann in Michael Sova, pa gre razvoj v pravo smer.

Celovec »Dobiček je skromen, dosegli pa smo naš cilj, da smo pozitivni,« pravi Martin Ressmann. Michael Sova dodaja: »Po eni strani je to važen signal našim sodelavcem in strankam, da končno tudi v številkah pokažemo svoje dobro delo zadnjih let. Na drugi strani pa je to tudi reklama znotraj Raiffeisnove organizacije. Že leta prej je šla tendenca v pravo smer. Ljudje pač številkam črno na belem bolj verjamejo kot govorjeni besedi. Ponovno poudarjam, da od prihodkov nismo slabi, naš problem je struktura stroškov.« Kot poudarjata poslovodji, banki namreč nastajajo dodatni stroški za opravljanje del, ki jih za druge banke v Raiffeisnovem bančnem sektorju prevzamejo Raiffeisnove deželne banke.

Banka je v poslovnem letu 2020 ponovno zmanjšala tudi vsoto nedonosnih oz. slabih posojil (non-performing loans). To so tista posojila, pri katerih je verjetnost zelo velika, da jih posojilojemalec ne bo odplačal. Prav ti stari grehi so v zadnjih letih tudi kalili bilanco. Nedonosna posojila so v bilanci 2017 še znašala 139 milijonov evrov, leta 2019 so znašala 96 milijonov evrov. V bilanci 2020 pa se je vsota znižala na 76 milijonov evrov.

Bilančna vsota banke še naprej upada. Konec leta 2017 je znašala še 500 milijonov evrov, konec leta 2020 pa nekoliko manj kot 430 milijonov evrov.

Sova poudarja, da rizika novih nedonosnih posojil skoraj ni. Ressmann pa dodaja: »Zadnja leta smo zelo previdno dajali nove kredite in višino kreditov močno omejili. Na ta način v zadnjih letih skoraj ni prišlo do dodatnih nedonosnih posojil.« V preteklosti so Posojilnice 70 – 80 % posojil dajale strankam v Sloveniji. Po besedah Ressmanna pa se je to v zadnjih letih povsem spremenilo in banka zdaj 75 % posojil daje v Avstriji in samo še 25 % v Sloveniji. Posle na Hrvaškem je banka čisto opustila.

Vsekakor pa je prodaja nepremičnin iz nedonosnih posojil v Sloveniji in na Hrvaškem še naprej dnevni posel poslovodstva. Pripravo prodaje pripravljajo odvetniške pisarne v Sloveniji in na Hrvaškem, o prodaji sklepa poslovodstvo. Ressmann: »S prodajo nepremičnin smo si pustili čas in zato tudi iztržili boljše cene.«

Kot smo že poročali, je postopek glede prodaje banke v teku in je negotovo kako bo FMA odločila. Zato poslovodji tudi glede nadaljnjega ravnanja Raiffeisen, ki je večinski lastnik Posojilnice (97 %) ne moreta dati dodatnih pojasnil: »Smo v Raiffeisnovem sistemu, bodočnost je odprta in bomo videli, kam bo nas vodila pot. Imamo še naprej dosti aktivnih strank, ki povprašujejo po naših storitvah,« pojasnjuje Sova. Ressmann pa dodaja: »Nimamo vpliva na postopek, saj je to stvar lastnika. Seveda stranke in sodelavci sprašujejo, kako bo šlo naprej. Naloga obeh poslovodij je uspešno poslovanje, pozitiven razvoj banke in nadaljno zmanjšanje nedonosnih posojil.«

Ressmann in Sova poudarjata, da so angažirani sodelavci veliko prispevali k temu, da se je banka spet pozitivno razvila. Banka ima trenutno okoli 90 sodelavcev. Za poslovodji je samoumevno, da bo banka še naprej finančno podpirala slovenska kulturna in športna društva. Ressmann: »Dvojezičnost je naša znamka in ko sem postal poslovodja, sem lastnikom tudi jasno povedal, da bom na to gledal tudi v bodoče.«