Potrjeni predsednik Benjamin Wakounig je na občnem zboru predstavil pestro delovanje SGZ. Povedal je, da SGZ gradi na mladini in da bodo teme energetika, podnebje in okolje med ključnimi nalogami za bodočnost.
Na rednem občnem zboru Slovenske gospodarske zveze (v torek, 10. maja) je bil Benjamin Wakounig ponovno izvoljen za predsednika upravnega odbora.
Wakounig je povedal, da si pred štirimi leti na zadnjem rednem občnem zboru SGZ nihče ni mogel predstavljati, da je pred nami težka in burna doba, ki jo zaznamujeta koronavirus in vojna v Ukrajini. Pri SGZ so se spremenjenemu položaju zaradi pandemije hitro prilagodili in preko spleta bili na razpolago partnerjem in članom.
V brošuri za občni zbor je prikazana izjemna rast obiska spletne strani SGZ. To število se je s 6.936 ogledov v letu 2018 povišalo na 76.364 ogledov v letu 2021.
Wakounig je predstavil aktivnosti, projektno in povezovalno delo SGZ v regiji. Podčrtal je tesno vključenost SGZ pri reševanju vprašanja prehodnosti avstrijsko-slovenske meje med pandemijo. SGZ gradi na mladini, je poudaril Wakounig in dodal, da prva generacija mladih v SGZ že prevzema vodeče položaje v podjetih ali pa se je odločila za samostojno pot. Nekateri so tudi v vodilnih funkcijah pri SGZ, je povedal Wakounig. Število članov postopoma narašča, trenutno jih ima SGZ 370. Za delo in angažma za mladino se je zahvalil podpredsedniku Feliksu Wieserju in omenil projekt M.A.J. – Mreža Alpe Jadran. V sklopu projekta so pri SGZ izpeljali 13 dogodkov in 8 webinarjev in s tem več kot 500 mladim iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske omogočili, da se družijo in povezujejo. Delovanje SGZmladi je predstavil Luka Podlipnik.
Nov predsednik nadzornega odbora je postal Andreas Urbas. Nasledil je Franza Mlinarja, ki je to funkcijo uspešno opravljal dvanajst let. Občnega zbora sta se udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch ter generalni konzul Anton Novak. Občni zbor je vodil Rudi Vouk, odbori SGZ pa so bili vsi soglasno izvoljeni.
Po izvolitvi je Wakounig povedal, da je cilj za naprej kvalitetno delo za člane. Pri SGZ v novi mandatni dobi 2022-2026 hočejo spet dobiti projekt iz evropskega programa Interreg, saj ima SGZ prav tam veliko izkušenj. Novi časi nas postavljajo pred nove izzive, je Wakounig poudaril in povedal, da bodo med ključnimi nalogami energetika, podnebje in okolje.
V sklopu občnega zbora so podelili tudi priznanja za izjemnost. Priznanje za dolgoletno članstvo v SGZ sta prejeli podjetji Hedenik in Krivograd, priznanje za dolgoletno delovanje v odborih SGZ pa je prejel Hanzi Ogris. Za uspešno čezmejno delovanje so bila nagrajena podjetja Roto Group, OGK Zäune in Roltek.
Človeštvo in svet v prestopni fazi
Že od spomladi leta 2020 se ves svet nahaja v zelo negotovi situaciji. Korona je zapustila hude posledice na vseh ravneh, od katerih si ne bomo opomogli čez noč. Spomladi 2021 je bil Sueški kanal za teden dni neprevozen za tovorne ladje, kar je predvsem Evropi dalo čutiti, kako odvisna je od Azije. Letos februarja pa je storila Rusija popolnoma nerazumljiv in nepričakovan korak, ko je začela vojno proti Ukrajini, in s tem ogrozila mir v Evropi. Vse to, skupaj s še drugimi perečimi globalnimi vprašanji, zlasti podnebno krizo, je docela spremenilo svetovni razvoj, geostrateško razmišljanje in energetsko-ekološko vprašanje ter hrano. V prestopni fazi je tudi industrija, ki prehaja v digitalizacijo, plačilni prometi se deloma že vršijo preko kripto valut.
Svetovno globalno gospodarstvo kot gonilna sila ekonomskega razvoja in socialnega miru si mora namisliti nove strategije za obvladovanje teh izzivov in bremen.
Postavlja se vprašanje, ali bo človeštvo zmoglo rešiti vse te težke teme in ali to sploh želi?
Medgeneracijska razlika postaja vedno večja, ne samo v razmišljanju, pač pa tudi v pristopih mlajših ljudi, ki so do tega trenutka odraščali v miru in stabilnosti. Prav to pa je danes na tanki nitki. Mlajša generacija je ključna in mora najti nove odgovore, svoje odgovore. Mladostniška gibanja kot »Fridays for future« se mogoče marsikomu zdijo čudna, vendar so potrebna, da opozarjajo in pozivajo politike k ukrepanju v vprašanjih potrebnega ekološkega prehoda. Mladi imajo pravico, da si bodočnost oblikujejo sami, starejši in izkušeni pa jih moramo pri tem podpirati. Podnebne spremembe nam narekujejo, da bolje pazimo na naš planet. V geostrateške odločitve moramo vključiti mlade, dobro izobražene kadre. Nič nam ne pomaga, če imamo vrsto čudežnih dečkov in deklic, pa jim ne damo mesta, na primer na vrhu G20 in G7, kjer so še vedno v ospredju interesi posameznih držav in starih političnih veljakov. V SGZ si zelo prizadevamo dati mladim mesto, ki jim pripada, in zelo si želimo, da mladi to ponudbo tudi sprejmejo in ustvarjajo po svoje.
Možnosti je tudi v našem okolju dovolj. Zaradi zaupanja v globalizacijo brez meja smo skoraj pozabili na regionalno in lokalno komponento. Ponovno se moramo zavesti, da gospodarstvo sloni predvsem na medsosedskih odnosih. Začeti moramo pri sebi doma. Krepimo torej svojo ožjo regijo, zaupajmo domačim proizvodom in domačim kmetom in kmeticam, lokalni industriji ter podpirajmo domače.
Gospodarstvo je zelo zahtevno in ranljivo, zato se moramo vsi potruditi, da si ohranimo osnovne vire in temelje, kajti samo z dobrim fundamentom se lahko zoperstavimo težjim in večjim krizam.
Komentar: Benjamin Wakounig je predsednik Slovenske gospodarske zveze. Minuli torek je bil znova izvoljen za predsednika organzacije.
