Velika žalost po smrti Joška Wrolicha tudi pri SAK. 

Joško Wrolich je leta 1967 maturiral na Slovenski gimnaziji, kjer so se najboljši nogometaši združevali v ekipi Heimlingerjevega doma. Sprva je to ekipo vodil dve leti starejši Pepi Müller iz Podgorij, potem pa jo je v letih 1968–1969 prevzel Joško Wrolich kot vodja športne sekcije KDZ – Koroške dijaške zveze. Iz te ekipe je leta 1970 potem nastal SAK – Slovenski atletski klub. 

Ustanovni član SAK Miha Zablatnik: »Joško Wrolich je bil z dušo in telesom povezan s SAK in je veliko prispeval za njegov razvoj.« 

Wrolich je igral za SAK v letih, ko so sodniki sodili krivično in so kradli SAK-u gole in zmage, dokler Wrolichu ni postalo preveč in jih je enemu sodniku tudi dal po zadnjici. Tu so bili sodniki bolj občutljivi … 

Wrolich je treniral tudi mladino SAK, sinova Paco in Kristijan sta igrala za SAK. Kasneje, če je igral SAK v koroški ligi v Beljaku, se je z avtobusom vedno ustavil pri Wrolichu v Ločah, kjer je Wrolich pekel na žaru. Sin Paco Wrolich je napisal vodstvu SAK: »Moj oče je bil vizionar, vi pa to vizijo danes izpolnjujete.« 

Na pogrebu v Ločah se je poslovil SAK od Wrolicha, besede zahvale je v polni cerkvi v Ločah spregovoril Zdravko Inzko: »Joško je bil igralec, trener, šofer in tudi prvi sponzor SAK.« 

Decembra 2012 je Joško Wrolich svoj začetek pri SAK takole opisal:

Bilo je tako: nogometna ekipa Heimliger je postala leta 1969 DSG prvak na Koroškem, pionir je bil Joško Müller, mi pa igralci, jaz pa že nekakšen prvi trener! Udeležili smo se avstrijskega prvenstva v Schieleidtnu in osvojili naslov avstrijskega prvaka. Tako je nastala izredna nogometna ekipa!

Zdravko Inzko je potem formalno prijavil nogometni klub SAK pri KFV, opravil vse pravno merodajne podlage, ker je bil pismen in mi igralci se nismo mogli zmeniti za ime in barve. Inzko ni bil nogometaš, mislil pa je politično. Igrišča na Radišah KFV ni odobril, tako da sem predlagal, da akcijo SAK preložimo za eno leto! SAK je kljub temu startal leta 1970 v 2. razredu na igrišču v Žrelcu. 

Julija 1971 sem prevzel šport–no vodstvo SAK. Igrišče je bilo Koschatplatz, Zdravko je medtem že odšel poklicno po svetu. Ostali smo ustanovitelji, jaz, Miha Zablatnik, iz Podjune so prišli Blažej in drugi. Tam smo imeli treninge. Igrali smo v 2. razredu D in osvojili naslov jesenskega prvaka. Ob koncu junija 1972 nam je manjkala ena pika za prvaka. Prvak je postala Metlova, veliko razočaranje! Tragedija: Rudo smo premagali jeseni 1971 v Celovcu s 14:1, povratno zadnjo tekmo pa smo zgubili z 1:5!

Joškov avtomobil z registracijo VL SAK 70 bo ostal sam, bil je 53 let simbol njegove povezanosti s klubom.