Po zaprtju ljudske šole v Kazazah je v istem poslopju septembra 2019 odprla vrata nova in drugačna šola, ki ponuja oskrbo in učenje za otroke od tretjega do petnajstega leta. Pogovarjali smo se s tremi predstavnicami šole.
Kaj vse se skriva v imenu »Wahlnuss-Schule«?
Maria Ramšak: V imenu je beseda izbira, ker učencem ponujamo različne učne teme, na izbiro imajo različne poti, kako streti trd oreh znanja. Ko pogledamo v odprti polovici oreha, vidimo srce, ko pa jedro izluščimo, se nam pokaže oblika možganov. Zato se naše društvo imenuje INAMEA – Bildung mit Herz und Hirn, torej izobraževanje s srcem in umom.
Kako je šola nastala?
Maria Ramšak: Moj sin je prvi dve leti imel individualni pouk, potem pa je dve leti uspešno obiskoval javno ljudsko šolo. Na nižji sekundarni stopnji so se pokazale težave. V prvem razredu srednje šole se ni dobro počutil, postal je bolan, zato smo ga po zaključenem prvem letu izpisali iz šole. Alternativno ponudbo smo našli v Leobnu, kjer je obiskoval drugi razred. V šoli Taptana se je dobro počutil, velik izziv pa je bila oddaljenost šole, zaradi katere sem v Leobnu poiskala stanovanje in tam celo odprla lastno prakso. Sinu je v šoli šlo odlično, vendar je razdalja obremenjevala vso družino. Nekega dne sem poklicala starejši hčerki in jima rekla: »Na Koroškem potrebujemo tako šolo, kot je v Leobnu, ustanovimo jo!« Šola v Leobnu je imela dolgoletne izkušnje in nam je z nasveti stala ob strani, marca smo ustanovili društvo, uredili smo dokumente, najeli šolsko poslopje in začeli z obveščanjem javnosti. Že prvo leto smo imeli 30 otrok, od tega 19 šolarjev na primarni in sekundarni stopnji in 11 otrok v predšolski skupini.
V čem se vaša šola razlikuje od javnih šol?
Petra Ramšak: Naši učitelji poučujejo le pet do največ petnajst učenk in učencev, tako da jih lahko spremljajo individualno. Pouk poteka v kooperaciji z učenci. Učenci radi prihajajo v šolo, ker se v njej dobro počutijo. Dajemo jim prostor za socialne aktivnosti. Ob začetku leta imajo čas, da spoznajo novo okolje in vzpostavijo pristen odnos do sošolcev in učiteljev, kar spodbuja sproščeno učenje v lastnem tempu. Pouk ne poteka v šolskih urah, temveč je razdeljen v dve učni enoti ali tri, te pa prehajajo druga v drugo, odvisno od koncentracije otrok.
Maria Ramšak: Pedagogi pripravimo učno okolje, vedno pripravimo raznoliko ponudbo, učenci pa izberejo, kaj bi se radi naučili – odvisno od interesov in razpoloženja. Imamo okvirni načrt, ki sledi avstrijskim izobraževalnim standardom in ki ga otrok izpolni, vendar v soglasju z lastno motivacijo in svojimi zmožnostmi. Starši so vključeni v šolsko življenje in so del tima. Ker je šola majhna, se vsi poznamo, tako da vlada zelo domače vzdušje. Vsak učenec ima svoje mesto in se počuti varno, to pa je pogoj za učenje brez pritiskov. Pomembno je, da ne poučujemo, temveč z učenci sodelujemo, zato je od vsega začetka pomembno socialno učenje. Mislim, da je to bistveno: učenci kooperirajo in se varno počutijo.
Kakšno izobrazbo imajo učitelji?
Petra Ramšak: Pedagogi imajo akademsko izobrazbo, skoraj vsi tudi Montessori izobrazbo ter izkušnje s poučevanjem. Pomembna je strokovna usposobljenost, poleg tega pa predvsem spoštljiv odnos do otrok in premišljena izbira izrazov.
Koliko otrok obiskuje letos Wahlnuss-Schule?
Ivana Lah: Na primarni stopnji imamo 16 otrok, na sekundarni pa 22. Dvanajst otrok je v predšolski skupini. Ti otroci inštitucijo že poznajo in že pred vstopom v ljudsko šolo sodelujejo pri pouku, tako da je prehod iz predšolske oskrbe v primarno stopnjo nekaj naravnega in brez pritiskov.
Popoldne imamo varstvo do štirih popoldne. Praviloma učenci ne dobivajo domače naloge. Za primarno stopnjo in za sekundarno stopnjo imamo na razpolago po dve učilnici, tako da pouk poteka po stopnjah, ki se pogosto delijo na manjše skupine. Učenke in učence, ki zapuščajo našo šolo, tudi pripravljamo na zahteve višjih šol.
Kaj za vašo šolo pomeni t.i. Öffentlichkeitsrecht?
Ivana Lah: Za nas pomeni kar nekaj olajšav, je pa tudi potrdilo, da so rezultati našega učnega pristopa primerljivi z drugimi šolami. Predvsem pa to pomeni, da učencem ni treba opravljati zunanjih izpitov, saj jih smejo ocenjevati naši učitelji.
Kdo financira vašo šolo?
Maria Ramšak: Starši plačujejo šolnino, poleg tega dohodka pa imamo še posameznike in podjetja, ki nas finančno podpirajo. Seveda so za obnovo in obstoj šole potrebne večje vsote, zato vedno iščemo sponzorje. Veseli smo vsakega prispevka, saj želimo urediti bolj varčno in okolju prijazno ogrevanje namesto električnih peči, ki trenutno grejejo vse prostore.
Kako je vašo šolo sprejela okolica in kako sodelujete z občino?
Petra Ramšak: Občina nas je zelo lepo sprejela in nas tudi podpira, pa tudi soseščina nam je naklonjena. Sosed nam dovoli, da se igramo v njegovem gozdu, drugi sosed nam pomaga pri čiščenju snega, z nami sodelujejo gasilci in druga društva. V sodelovanju s podjetjem »Verkersverbund« nam je celo uspelo organizirati dobre avtobusne povezave. Tukaj se počutimo zelo dobro.
Pa še eno vprašanje: privatno govorite slovensko, kako pa je s slovenščino v šoli?
Maria Ramšak: Šola uradno ni dvojezična, vendar v pouk vključujemo druge jezike, predvsem slovenščino in angleščino. Otroci nas slišijo govoriti v različnih jezikih, kar spodbuja njihov pozitiven odnos in motivacijo za učenje jezikov. Zavedamo se, da je v koroškem dvojezičnem okolju slovenščina pomembna, zato se želimo razvijati v smer dvojezičnosti.
Kaj pa je za pedagoginje in pedagoge čar šole Wahlnuss?
Maria Ramšak: Predvsem prijetno domače vzdušje. Imamo kar velik tim, nekateri so polno zaposleni, drugi pa smo prevzeli posamezne naloge in sodelujemo iz prepričanja. Vsi radi delamo v timu, predvsem pa z otroki, ki imajo pozitiven odnos do učenja. Učenci so že ugotovili, da je »kul«, če nekaj znaš, če imaš odgovore na vprašanja in če se znaš jasno izražati.
Za več informacij o šoli ali o sponzoriranju vam je na voljo spletna stran www.wahlnuss-schule.at , lahko pa tudi pokličete na telefon 0699/15999132.
