Zaključni deli študentk Oddelka za slavistiko na Univerzi v Celovcu sta bili pred nedavnim odlikovani s strani dežele oz. države. Andrea Pasariček se je v svoji nalogi soočala s posredovanjem slovenščine učenkam in učencem, ki že govorijo enega od južnoslovanskih jezikov, Irene Schnait pa je svojo nalogo posvetila ruski književnosti, točneje rečeno potopisni literaturi sovjetskega avtorja Jurija Trifonova. Pogovorili smo se s prejemnicama nagrad o tem, kako sta preživeli študijski čas na celovški univerzi, s čim sta se ukvarjali pri pisanju zaključnih nalog in o njihovi trenutni situaciji.
Andrea Pasariček
Študentka slovenščine in angleščine pedagoške smeri na celovški univerzi Andrea Pasariček se je sprva vpisala na študij pedagogike ter na študij anglistike in amerikanistike. Po enem semestru je odkrila pedagoško smer študija angleščine, ki združuje obe smeri študija. Za svoj drugi predmet je izbrala slovenščino, ker takrat ni bilo možno na Univerzi v Celovcu študirati predmeta, ki bi ga sicer vpisala. Danes je kljub temu zelo srečna, da je izbrala ravno to kombinacijo predmetov.
V študiju se med drugim sooča z različnimi didaktičnimi koncepti in teorijami, ki pridejo prav pri opravljanju učiteljskega dela. Vse naučeno lahko študentke in študenti preizkusijo pri praksah v šoli, katere morajo opraviti med študijem. S kombinacijo predmetov je pridobila zanimive vpoglede v anglofonsko in slovensko oz. celo slovansko kulturo ter literaturo in slovnico obeh jezikov.
prejemnica deželne nagrade
Študijsko obdobje ji je ostalo v lepem spominu, predvsem ponujene različne možnosti, da lahko pokukaš čez mejo, kot je to bila študentska izmenjava v Ljubljani, ekskurzije, ki so jih organizirali na Inštitutu za slavistiko, in nasploh mnoge priložnosti za spoznavanje novih ljudi.
Prejem deželne nagrade jo je zelo razveselil, še posebej zato, ker je bila naloga v celoti napisana v slovenskem jeziku, zato dodaja, da je to »lepo sporočilo in lepa gesta, tudi iz vidika položaja slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem.« Lepo presenečenje je zanjo bilo, ko ji je deželni glavar Peter Kaiser izročil diplomo in ji čestital v nemščini in slovenščini.
Glavna ideja in spodbuda za pisanje naloge sta prišli s strani mentorice, dr. Tatjane Vučajnk, kateri se Andrea Pasariček iskreno zahvaljuje. V nalogi predlaga, da se pri pouku slovenščine učenkam in učencem, ki že govorijo enega od južnoslovanskih jezikov, upošteva kontrastivni način razlage gradiva. Na ta način se je tudi sama naučila slovenščino. V nalogi je prav tako analizirala komplet učbenika in delovnega zvezka Čas za slovenščino 1 in 2, ki sta v prvi vrsti namenjena učenkam in učencem, ki že govorijo enega od južnoslovanskih jezikov. Dodatno k temu je tudi sama izdelala gradivo, ki je posebej namenjeno učenkam in učencem iz južnoslovanskega govornega območja, a ga seveda lahko uporabljajo tudi učenke in učenci z drugim jezikovnim predznanjem.
Učiteljica slovenščine na srednji šoli v Rožu trenutno zaključuje masterski študij. Ob tem pa tudi že pripravlja ure oz. gradiva za prihajajoči tečaj hrvaščine za odrasle, ki se bo začel marca.
Irene Schnait
Nagrajena študentka Irene Schnait prihaja iz Gornje Avstrije. Po maturi jo je pot vodila v Celovec, saj so jo zanimali jeziki in kultura. Pri izbiri ustrezne študijske smeri je naletela na študij uporabne kulturne vede, ki ga v tej obliki ponujajo samo v koroški prestolnici. Kot stranski produkt te odločitve se je pojavila tudi zamisel, da lahko, če je že v Celovcu, študira tudi slavistiko. Oba študija je zaključila z nazivom bachelor, nato pa je uspešno zaključila masterski študij slavistike.
Študij slavistike opisuje kot zelo obsežno usposabljanje na področju slovanskih jezikov in kultur, ki presega jezikovni tečaj. Z njim povezuje lepe spomine. Spominja se seminarjev, kjer se je lahko poglobila v teme v zelo majhnem, prijetnem vzdušju. Prav to poudarja kot veliko prednost, saj na manjših univerzah, kot je to Univerza v Celovcu, nisi samo številka na nekem seznamu.
Foto: Sophie Pföstl
Prejem državne nagrade ji veliko pomeni, saj med pisanjem masterske naloge ni bilo vedno vse enostavno. Polletno pisanje je bilo povezano tudi z dvomi, ali ji bo uspelo napisati nalogo tako, kot si to želi. Prejeti takšno nagrado potrjuje, da ni bilo vse zaman in da je dosegla nekaj, kar drugi cenijo. Ko jo je poklicalo avstrijsko ministrstvo za izobraževanje, je to bilo zanjo veliko presenečenje, saj ni vedela, da je v izboru za nagrado, kajti tega ji univerza prej ni povedala.
V svoji magistrski nalogi se je ukvarjala z rusko književnostjo in pri tem raziskala več potopisov sovjetskega avtorja Jurija Trifonova. Ogledala si je, kako se v potopisnih pripovedih ukvarja s tujostjo in odtujenostjo. Potopisna literatura ima zanimiv nabor v tem, saj je potovanje v drugo deželo navsezadnje soočenje z nečim, česar ne poznaš. Njegova besedila je raziskala tudi s pomočjo filozofskih dodatkov o tujosti. Eno izmed velikih spoznanj je bilo to, da tujosti ne moreš jasno ločiti od svojega.
Po zaključenem študiju se ji je zdelo pomembno, da se nekako odmakne od akademskega sveta. Iz Celovca se je preselila na Dunaj in trenutno dela v mednarodni pisarni, kjer ima veliko dela z univerzami v tujini in s študentskimi izmenjavami.
