Družina Jernej, p. d. Šotor, živi v Črgovičah v Šimhelu pri Pliberku. Od sredine leta 2017 Šotorovi v novem in sodobnem hlevu pitajo in redijo eko-piščance, katerih stranski produkt je tudi gnoj, ki je zelo primerno gnojilo za uporabo na domačem vrtu. Mladi kmet Martin Jernej je skupaj z družino uresničil inovativno idejo.
Črgoviče »Dan brez smeha je izgubljen dan,« je samo eno od življenjskih gesel mladega kmeta Martina Jerneja iz Črgovič. Že kot otrok je s svojim očetom Heinzem rad pomagal pri delu na Šotorovi kmetiji, ki jo je njegov oče podedoval od svojega strica.
Z očetom Heinzem sta delo na kmetiji opravljala poleg službe v bližnji tovarni, kjer sta bila oba zaposlena. To pa ni bilo vedno enostavno, saj dela na razmeroma veliki Šotorovi kmetiji nikdar ni zmanjkalo. Martin je kmetijo prevzel leta 2014, ko je nenadoma in šele v 55. letu starosti umrl oče Heinz Jernej.
Tisto, kar je vedno hotel delati
Zanj ni prišlo v poštev, da bi se s kmetovanjem ukvarjal le poleg službe. »Biti kmet je že vselej bil moj sanjski poklic, to je tisto, kar sem hotel delati.« Tako se je po opravljenem strokovnem izpitu iz kmetijstva odločil, da bo začel z rejo in pitanjem eko-piščancev. Odločitev za biološko kmetovanje je padla, ker se mu je ta način kmetovanja že vselej zdel najpravilnejši.
Sodoben hlev z izhodom na prosto
Jernejevi sodelujejo s podjetjem, ki jim vsakih šest tednov pripelje 4800 majhnih piščancev, »pišejev«, starih komaj dvanajst ur. Hlev, ki je popolnoma avtomatiziran, imajo razdeljen na dva dela. V prvem ostanejo piščanci mesec dni, kasneje pridejo v večji del, tam imajo na voljo tudi dva hektarja velik travnik, kjer se lahko gibajo na prostem. To je velika razlika z rejo piščancev na konvencionalnih kmetijah, saj te živalice v vsej življenjski dobi nikoli ne pridejo na prosto. Tudi v hlevu imajo eko-piščanci v primerjavi s piščanci na konvencionalnih kmetijah na razpolago bistveno več prostora, seno in celo peskovnike, kjer lahko grebejo, kakor to odgovarja njihovi naravi. Po osmih tednih, ko Jernejevi piščanci dosežejo zadostno težo, jih odpeljejo v klavnico. Cena teh bio-piščancev je seveda nekoliko višja, a vsekakor odgovarja večji kvaliteti in konsistenci mesa. Kljub avtomatičnemu krmljenju in oskrbi z vodo je treba vsaj dvakrat na dan pogledati v hlev in se prepričati, ali je vse v redu.
Majhne živali, natančno delo
Zelo natančno moraš paziti na čistočo, higieno, temperaturo in vlažnost zraka v hlevu, ki ga morajo celo leto ogrevati s kurjavo na sekance, celo poleti, da temperatura ostane vedno na istem nivoju. V delu hleva, ki je namenjen majhnim piščancem brojlerjem, je to 33 stopinj celzija. Hlev ogrevajo s talnim gretjem, kar je tudi koristno za izdelavo »pipiletov«, o tem pa več malo kasneje. Čeprav so od gradnje hleva minila šele tri leta, so se v tej kratki dobi že spremenila pravila, po novem bodo morali eko-piščanci imeti še več prostora za bivanje. »Za kmete bi bilo važno, da se ta pravila ne bi spreminjala v tako kratki dobi, pomembno je, da imaš gotovost pri načrtovanju,« je dejal Martin Jernej in dodal, da bo morda tudi on moral zaradi teh spremenjenih pravil svoj šele tri leta stari hlev dograditi in povečati, kar pa bi seveda pomenilo dodatno in nenačrtovano finančno breme.
Mnogo piščancev – veliko gnoja
Stranski produkt pri reji piščancev je gnoj, in tega se nabere kar veliko, če imaš na tisoče živali v hlevu. »Vsako leto sem ga imel preveč, da bi ga lahko razvozil na svoja polja. Čeprav ga vozim tudi na njive svojega tasta, ga je še vedno precej ostalo,« pravi Martin Jernej. Kar nekaj časa je razmišljal, kako bi lahko ta odvečen gnoj najbolje uporabil, po možnosti tako, da bi to koristilo tudi drugim. »Sicer je od časa do časa še kdo prišel k nam po gnoj za vrt, tega, da bi ljudje hodili h kmetom po gnojilo, pa je vedno manj.« Na drugi strani ima pa vedno več gospodinjstev ob hiši vrt ali vsaj kakšno visoko gredo. Gnojila ljudje večinoma kupujejo v veletrgovinah, nihče pa ne ve, od kod so in katere so sestavine v njih.
Ekološko gnojilo
Tako je v zadnjih letih nastala zamisel, da bi kokošji gnoj peletiral in tako strankam ponudil domače ekološko gnojilo iz regije. Prednost pri piletiranem gnoju je, da je v tej obliki posebno primeren za skladiščenje. Lani je prve vrečke s »pipiletiji« podaril prijateljem in znancem in vsi so bili navdušeni, medtem pa je ta »eksperiment« že tako razvit, da je gnojilo v obliki peletov, zapakiranih v papirnate vrečke po pet ali deset kilogramov, mogoče kupiti v trgovinah Zadruge Market.
»Pipileti«
Ime »Pipileti« si je izmislila Martinova žena Milica, roj. Perč, kateri je Martin zelo hvaležen, da ga vedno z vso vnemo podpira. Tudi ona se bo glavnopoklicno posvetila kmetiji in bo tako imela tudi več časa za sina Gregorja ter hčerko Saro. »Martin ima veliko idej, v kolikor je mogoče, ga seveda vedno rada podpiram pri delu na kmetiji.«
Vsestranska pomoč
Pot do tega, da iz gnoja nastanejo peleti, ni brez naporov in potrebnih je več postopkov, prvi pogoj za peletiranje pa je, da je izvirni material suh, tu pa pride prav talno gretje v delu hleva. Zaenkrat je za izdelavo peletov potrebno še veliko težkega ročnega dela, a tudi za to ima Martin Jernej, ki je dolga leta delal v industriji in se med drugim spozna tudi na avtomatizacijo delovnih postopkov, že rešitev. Zdaj mu pa bodisi pri izdelavi »pipiletov« bodisi pri delu na kmetiji vedno stojijo ob strani družina, prijatelji in sosedje. »Brez pomoči družine, žene Milice, mame Anke, tasta in tašče, mojih sester, sosedov in prijateljev veliko stvari ne bi mogli uresničiti. Vsem bi se rad iskreno zahvalil.«
