Pogovor s predsednikom Zveze slovenskih pregnancev (ZSP) Gregejem Krištofom ob 75-letnici ZSP.   

Pred 75 leti, 1. februarja 1946, je bila v Celovcu ustanovljena Zveza slovenskih izseljencev (ZSI), ki se je medtem preimenovala v Zvezo slovenskih pregnancev (ZSP). Katere naloge za prihodnost povezujete kot aktualni predsednik ZSP vsebinsko s tem polokroglim jubilejem? 

Gregej Krištof: SPOMINJANJE je naše geslo. Ostati mora živo, frišno. Je prava pot in edini način ali sredstvo za dosego kolikor mogoče objektivne obdelave doživetih grozot pregnanstva med letoma 1942 do 1945. Priča časa Erika Freeman vidi spominjanje kot maščevanje nad Hitlerjem in nacisti. Preživela ga je, pripoveduje o svojem življenju po šolah, in se veseli vsake dokumentacije v obliki knjige, ki je posvečena tematiki druge svetovne vojne. Tudi pri nas so v zadnjih desetlet­jih izšle knjige na temo spominjanje. Slovensko prosvetno društvo »Trta« je leta 2015 izdalo knjigo »Žrtve nasilja v občini Žitara vas«, Marija Prušnik je pisala dnevnik v taborišču Frauenaurach »Dopade se mi tukaj prav nič«, ali knjiga Anice Wurm-Olip »Rojena na kraju smrti – in preživela«. Vsako leto je v Mohorjevem in Koroškem koledarju posvečenih tematiki mnogo strani. Potrebne pa so vedno spet nove spodbude. »Nacizem namreč ni politika, nacizem je rak! Je političen rak, ki hitro raste, razjeda in uniči vse,« je zapisala Erika Freeman. 

Za mladino, potomce druge ali tretje generacije, ki so bolj povezani, navajeni delati in brati po pametnih telefonih, smo uredili spletno stran [email protected] Raziskave zgodovinark in zgodovinarjev so napisane berljivo, prav literarno in zelo napeto. Tudi mlade bodo besedila »potegnila« k branju. Vedno spet se spomnim izjave Harryja Mulischa, avtorja romana »Die Ent­deckung des Himmels«, ki je večkrat v pogovorih za časopise in na televiziji rekel, da bodo o grozotah, ki so bile narejene v letih 1933 do 1945, govorili in razglabljali še v 50.000 (!!) letih. 

Živimo v času, ki je zaradi korone vse drugo kot lahek. Kaj pomeni to za delovanje ZSP?

Leta 2020 nismo mogli izvesti načrtovanega izleta v Begunje. Vabili pa smo na ogled razstave »Vermessung/meritev« v Šentjakobu v Rožu. Navzoči smo bili zelo pazljivi. Letos bomo povabili člane in vse interesente na ogled novega spomenika v Pliberk. Ta je postavljen v poklon vsem izgnanim Slovenkam in Slovencem pliberške občine. Ogledali si bomo razstavo v Muzeju Wernerja Berga »doma/daheim«. Gospod Valentin Kumer/Črčej pa nam bo povedal zanimive zgodbe o hišah, ki stojijo na pliberškem glavnem trgu, in seveda o njenih prebivalcih. Vabili bomo, ko bo pandemija to dovolila, maja ali junija. Potovanje bo možno le z osebnim avtomobilom. Prijave po tel. številki  0680 44 50 764. 

ZSP načrtuje poseben projekt ob 80-letnici pregnanstva leta 2022. Bi ga kratko predstavili našim bralkam in bralcem. 

Prosili smo umetnika Karla Vouka, da nam izdela projekt za prireditev v Celovcu, ki bo v Domu glasbe. Karl Vouk bo oblikoval koroški zemljevid v obliki dvometrske table, na kateri bodo razvidne vasi in število pregnancev. Tabla naj bo postavljena ob spomeniku v Žrelcu, na kraju, kjer so prisilili pregnanke in pregnance v vlake, ki so jih odpeljali v lagerje v Hitlerjev tretji rajh. Nadalje bomo prosili pevca Gabriela Lipuša za glasbeno kompozicijo po pesmih Fabjana Hafnerja »Prazni peroni – Leere Bahnsteige«. Režiserja Marjana Štikarja  bomo prosili za dramsko delo, zgodovinarje in zgodovinarke pa za znanstvene prispevke. 

Umetnik Karl Vouk bo oblikoval koroški zemljevid v obliki dvometrske table, na kateri bodo razvidni vasi in število pregnancev. Tabla naj bo postavljena ob spomeniku pred želez-niško postajo v Žrelcu, na kraju, kjer so pregnance z vlaki nasilno odpeljali v tretji rajh.   

Gregej Krištof, predsednik Zveze slov. pregnancev

Katerim ciljem, poleg projekta 2022, se namerava ZSP v bodoče, ko bodo razmere postale spet normalnejše, še posvetiti?

Treba bo prositi predvsem nemško govoreče Korošice in Korošce, naj berejo. Naj  berejo svetovno literaturo in poezijo, ki je bila napisana pri nas. Pesnice  Rezka Kanzian, Verena Gotthard, Nina Zdouc in Amina Majetič pišejo v obeh deželnih jezikih. Tudi Dominik Srienc, Stefan Feinig, Aljaž Pestotnik. Vsi so mladi in dobri. V naših knjigarnah prodajajo romane Maje Haderlap, Florjana Lipuša, Petra Hand­keja, Vincenca Gottharda. Ena lažjih, toda važnih možnosti je, knjige podariti. Tudi od nas je odvisno. Mi bomo drugo leto vsakemu interesentu podarili novi katalog. 

Vaše sporočilo članicam in članom ob velikonočnih praznikih?

Želim predvsem ZDRAVJE. Ko boste za praznike srečali vam ljube in važne osebe, prosim, naredite »hiter test«, ki ste ga dobili v lekarni. Splača se. Za čas po »venčanem maju« vam pa želim, da bo možno vsako težko pričakovano srečanje.