Celovec »Ni mi žal energij, ki sem jih vložil za spoznavanje krajev in ljudi naše zemlje. Najprej za odkrivanje krajev moje domovine, ki segajo od morja do Triglava, od Karavank do Soče in Kolpe in Gosposvetskega polja. Slovenija je najlepša dežela na svetu, ker ima vse to, česar druge dežele nimajo ali pa nimajo v takem obsegu, kot ga ima Slovenija.«
Kratek odlomek iz knjige Moj svet med Krasom in morjem je povsem značilen za njegovega avtorja Draga Štoko: zanj se svet ne končna na robovih Tržaške, njegovo slovenstvo presega okove regionalne jezikovne skupnosti, ko se ozira naokoli, njegovo oko vselej odkrije kaj lepega, naj si bo v naravi ali zlasti pri ljudeh.
Drago Štoka, dolgoletni predsednik Sveta slovenskih organizacij, enega izmed obeh krovnih združenj Slovencev v Italiji, nekdanji deželni poslanec stranke Slovenska skupnost v Furlaniji-Julijski krajini in odvetnik, ki ima bistvene zasluge za priznanje italijanskih oblasti, da so v tržaškem koncentracijskem taborišču Rižarna morili predvsem Slovence, je bil s Koroške vselej čustveno in prijateljsko povezan. O tem priča leta 2016 pri celovški Mohorjevi založbi izdana knjiga Koroška v mojem srcu, pa tudi pravkar pri taisti založbi izdana knjiga Moj svet med Krasom in morjem.
V avtobiografskih črticah leta 1937 rojeni avtor riše svoje življenje od otroštva v Dlanji vasi na Kontovelu, od fašistinega iznivečevanja slovenskega jezika do povojnih upov v narodni in kulturni razcvet, tja do navdušenja med obiskovanjem gora tudi v visoki starosti. Štoka kot izkušeni narodni politik pri tem komentira tudi nekdanje in aktualne razmere med Slovenci v Italiji, pri čemer kljub prenekateremu razočaranju še vedno vztraja pri optimizmu. »Res je, da smo kvantitativno, se pravi številčno nazadovali, zato pa smo napredovali kvalitativno,« kakor je dejal na nedavni predstavitvi svoje knjige v Slovenskem knjižnem centru v celovški Mohorjevi knjigarni.
