Borovlje Cafe Nostalgicum, občasna literarno-družabna pobuda boroveljskega igralca Maxa Achatza in Kulturringa, je minulo nedeljo, 3. novembra, v boroveljski gradič privabila veliko poslušalcev.
Napovedan je bil pogovor o nekdanjem učitelju in kulturnem delavcu Mathiasu Ruppacherju. Eden njegovih sinov je namreč iz očetovega dnevnika in številnih drugih podlag pripravil lično knjižico, ki nudi zanimiv pogled na pot človeka, rojenega Svečana, ki so ga zaznamovali slovenska materinščina, medvojno nemškonacionalno celovško učiteljišče, doživetja in preživetje kot nemški vojak na Finskem, angažma kot dober učitelj na dvojezičnih šolah in pripadnost združbi tako imenovanih domovinskih društev kahade in brambovci. Bil je razpet med obsojanjem pregona koroških Slovencev leta 1942, zanj je to bil neodpustljiv zločin nad njegovimi sodeželani, in povojnim tesnim sodelovanjem z nemškonacionalnimi in protislovenskimi domovinskimi organizacijami. Znal je slovensko in slovenščino tudi poučeval, pa svojih otrok ni naučil jezika, niti jih ni prijavil k dvojezičnemu pouku. A doma se je z njimi igral šolo in jih učil slovenščine.
To je bila prireditev, ki je spričo številnih podobnih usod in življenjskih kurikulov navzočega občinstva na eni strani odstirala neznosno duhovno in politično dvo- in večtirnost koroške politične in človeške stvarnosti, na drugi pa je izzvala razmišljanje in refleksijo o njej in o posledicah za posameznika in družbo.
Z izbranimi in primernimi pesmimi so prireditvi svoj pečat vtisnili tudi Komorni zbor SPD »Borovlje«, prilična skupina Ebner-Gsong in skupina »Die Unvollendeten«. Roman Verdel je razgrnil ozadja nastanka pesmi »Pihljaj vetrič«, ki jo je tik pred svojo smrtjo 1. julija 1944 v kacetu Ravensbrück napisala Katarina Miklav, Šartevka v Lepeni, rojena Haderlap, izgube pa jo je otela naravoslovka Angela Piskernik.
