V Slovenskem inštitutu o štiridesetletnici dunajske literarne revije LOG ter o Eriku Prunču, Urbanu Jarniku in po njem poimenovanem celovškem narodopisnem inštitutu

V Slovenskem inštitutu na Dunaju, ki gostuje v prostorih Inštituta za avstrijske vede (IÖK) pri Albertini v samem središču mesta, je to jesen zelo živahno.

Dunaj 16. oktobra so na posebni prireditvi počastili štiridesetletnico izhajanja revije za mednarodno literaturo LOG, ki jo že od leta 1978 urejata Lev Detela in Wolfgang Mayer König. Revijo, njene urednike in pobudnike je na kratko predstavil direktor dunajskega Inštituta za avstrijske vede, univerzitetni profesor Ernst Bruckmüller, nakar je po predstavitvi glavnih posebnosti revije sledilo še branje v reviji v nemških prevodih objavljene literature iz najraz-ličnejših dežel. Poslušalci so lahko prisluhnili literarnim glasovom iz Afrike, Avstralije, Južne Amerike in iz različnih evropskih držav, upoštevani pa so bili tudi nemški prevodi slovenskih avtorjev, ki so v velikem številu že od začetka njenega izhajanja sodelovali v reviji. Na koncu zanimivega literarnega večera so ameriško – avstrijski avtor in prevajalec Herbert Kuhner, prevajalka iz angleščine in avtorica Helma Giannone in stalna sodelavka revija Mojca Gätz prebrali še nekaj lastnih tekstov in prevodov, ki so bili objavljeni v raz-ličnih številkah štirikrat na leto izhajajočega LOG-a, ki bo letošnji štirideseti letnik zaključil s številko 160.

Dva dni zatem, 18. oktobra, pa so v Slovenskem inštitutu pripravili spominski večer o dveh pomembnih koroških Slovencih, Urbanu Jarniku in Eriku Prunču, ki sta ga sooblikovala Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca in Inštitut za slavistiko univerze na Dunaju. Po mnenju graškega univerzitetnega profesorja Ludvika Karničarja je bil letos umrli Erik Prunč »kulturnik in znanstvenik z izjemnim pomenom za koroške Slovence«. Ni bil le pesnik (pod psevdonimom Darle Niko je leta 1965 objavil zbirko »Tihožitja«) in kulturni organizator, temveč tudi odličen jezikoslovec in literarni zgodovinar, ki je napisal obsežno znanstveno delo o Urbanu Jarniku, v katerem ga je postavil v objektivno luč kot prizadevnega razsvetljenca, narodopisca, etnologa, avtodidaktičnega slavista, duhovnika in domoljubnega kritičnega pesnika, ki se lahko po izpovedni moči in jezikovni spretnosti kosa z Valentinom Vodnikom. Po njem se imenuje Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu, ki ga vodi Martina Piko Rustja in katerega delovanje so prav tako predstavili na dunajski prireditvi. Lev Detela

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of