Vse vasi in zaselki občine Pliberk so zdaj vidno dvojezični

Pliberk je na osnovi občinske avtonomije, tudi izpostavljene v me-morandumu iz leta 2011, postavil dodatne krajevne napise. Zdaj imajo vse pliberške vasi in zaselki dvojezične napise ali kažipote.

Pliberk Od minulega petka naprej so tudi Belšak, Lokovica, Senčni Kraj in Grablje vidno dvojezični kraji. Zaradi njihove majhnosti kraji niso bili upoštevani v memorandumu in v zakonu o dvojezičnih napisih iz leta 2011. Na podlagi memoranduma pa ima občinski svet sam možnost, da sklene dodatne napise in kažipote. EL Pliberk je že leta 2011 vložila ustrezen predlog. Začelo se je zatikati, mdr. je občina potrebovala dodatne pravne informacije s strani dežele. Srečen konec zgodbe so v Pliberku praznovali na avstrijski državni praznik na slovesnosti v Lokovici. Samoumevno, da so se postavitve ob domačinih udeležili zastopniki vseh v pliberškem občinskem svetu zastopanih strank (EL, ÖVP, SPÖ), saj je tudi sklep za postavitev v občinskem svetu in prej v mestnem svetu bil soglasen. »Pliberk je dokazal, da je napreden in lahko zgled vsem drugim občinam, kjer še manjkajo dvojezični napisi. Pot do uredbe ni bila enostavna, saj je Jurij Mandl že leta 2011 vložil predlog. Ponosen sem, da je občinski svet soglasno sklenil postavitev in da sklep nosijo tudi občani. Postavitev je bila tudi dolgoletna želja pred nedavnim umrlega Frica Kumra–Črčeja in mislim, da mu lahko posvetimo današnjo postavitev,« je povedal župan Štefan Visotschnig (SPÖ).

Mestni svetnik Marko Trampusch (EL): »Pot do postavitve ni bila preprosta. Pet let je trajalo, bo pa tudi držalo. Kar nam v kulturi dobo uspeva, je tudi v medsebojnem in javnemu življenju prisotno, tudi v občinskem svetu vlada dobro vzdušje. Zahvaljujem se vsem frakcijam za odprtost in preseganje zaprek, ki so nekoč morda bile prisotne.«

»V Pliberku zelo dobro sodelujemo, saj je 95 % sklepov soglasnih. Že dva deželna glavarja sta povedala, da je Pliberk glavno mesto kulture na Koroškem. H kulturi tudi spada, kako ravnaš z ljudmi in dvojezičnostjo, zato je bilo samoumevno, da privolimo v postavitev novih dvojezičnih napisov in kažipotov, je povedal občinski odbornik Johann Tomitz (ÖVP).

Konzulka RS v Celovcu Jasna Goličič Bakovnik je čestitala občini Pliberk za dodatno obogatitev in izrazila željo, da bi Pliberku sledile še druge občine.

Tudi Lokavičan Raimund Grilc je povedal, da je postavitev dokaz, da je vzdušje v občini zelo dobro. »Vesel sem, da je to, kar smo se leta 2011 na Dunaju pogajali, v Pliberku meso postalo in mislim, da bo to imelo še posledice v tej ali drugi občini. Doživel sem vzdušje v 70. letih. Tudi Pliberk, tedaj ni bil tako odprt kot danes. Če vidim današnje vzdušje in sožitje, moram reči, da smo naredili velik korak napre,j« je povedal predsednik ZSO Marjan Sturm.

KOMENTAR

Doma zakuhane ošpice

Emanuel Polanšek

Po desetletnem medijskem hiranju smo neizbežno pristali na ravni, ki v prihodnje za bralke, bralce in za sodelavce Novic ne sme in ne more biti več prebavljiva. In to kljub temu, da smo si vsa zadnja leta z utemeljenim upanjem obetali, da bo krize konec in se bodo razmere uredile. – Kako je to mogoče? Še posebej, ko smo v organizaciji časopisa novinarji sami prevzeli celo še dodatne naloge ter se marsičemu odrekli, kar je drugod – tudi v naših manjšinskih organizacijah – standard in del normalnosti?

Odgovor je večplasten. Znano je, da manjšinski tednik brez javne podpore skratka nikoli ne more preživeti. Znano je nadalje, da je tudi koroškim Slovencem tako v avstrijski kot slovenski ustavi zagotovljena pravica do podpore za ohranjanje jezika in kulturnega izražanja, s tem pa tudi medijskega utripanja v lastnem jeziku. Znano je prav tako, da so bili dogovori z bivšo avstrijsko vlado že zelo dozoreli in je bila sistemska rešitev za tiskane medije kratko pred uresničitvijo, kar pa je sprememba političnih razmer žal spet ustavila. Znano pa je nenazadnje tudi, da je podpora za Novice iz Republike Slovenije vsa zadnja leta usihala, kjer je iskati tudi del razlage za aktualni nezavidljiv položaj Novic.

Odvaliti zdaj odgovornost na Republiko Slovenijo pa bi bilo prepoceni in bi tudi ne ustrezalo resnici. Do le-te se bomo lahko prikopali edinole, če bomo najprej pometli pred lastnim pragom. Kajti levji delež gre – in tu bosta marsikak bralec in marsikaka bralka verjetno precej debelo gledala – na račun naših v zadevah podpor usklajajočih in dogovarjajočih se ter posledično odločujočih akterjev, ki posredujejo tako imenovane »usklajene« predloge za dodelitev podpor na Dunaj in v Ljubljano. Iz tega pa sledi, da usklajevalci pri nas že leta posredujejo pristojnim ministrom v obeh državah predloge, o katerih v zadevi koroškoslovenskega tednika Novice že vnaprej vedo, da je samo vprašanje časa, kdaj bodo pri časopisu povzročili srčni infarkt. Kdor ima dovolj bujne domišljije, da je v tem sposoben uzreti iskreno, vzajemno in angažirano prizadevanje za obstoj skupnega slovenskega tednika, temu je mogoče samo hladno odkimati.

Treba si bo ob vsej brezkompromisni in utemeljeni kritiki nad zgrešenimi ukrepi v preteklosti ohraniti zadostnega optimizma, da je težave vendarle mogoče premostiti, v prihodnje pa ubrati pametnej-še in obetavnejše poti. Najlažje bomo to skupno uresničili, če bomo priložnosti za nove napake vnaprej eliminirali s transparenco. Ne bom se počutil namreč dobro v svoji koži, če bi spričo sensibilizirane slovenske javnosti, ki gre v veliki meri na račun nam naklonjenih bivše ministrice Ljudmile Novak in sedanjega ministra Petra Česnika, godljo znova zakuhali sami že v lastni kuhinji.