Tragično slovo Dava Karničarja, alpinista svetovnega slovesa z Zgornjega Jezerskega, ki se je 16. septembra smrtno ponesrečil pri gozdarskem delu. Davo Karničar je bil aktivno povezan tudi z »Zarjo« v Železni Kapli.   

V gorah je iskal svobodo in mir, neka notranja sila pa ga je nenehno gnala k preseganju meja možnega. Ogromno lepega je doživel, a brez grenkih izkušenj ni šlo. Ko je pri vzponu na Manaslu leta 2009 izgubil prijatelja Franca Oderlapa, ga je ta izkušnja zelo zaznamovala. »Moj pogled na svet se je temeljito spremenil. A morda je treba prav zaradi vseh prijateljev, ki so tam ostali, nekaj narediti in iti naprej,« nam je povedal pred leti. Kakšen absurd, da je tako izjemnega športnika in enega največjih Slovencev danes za vedno ustavila gozdarska nesreča.

RTV Slovenija (domača stran) 

Zgornje Jezersko Davo Karničar, rojen 26. oktobra 1962, je že v rani mladosti vzljubil gore, ko je pomagal svojemu očetu Andreju, ki je bil 40 let oskrbnik Češke koče na Grintovcu, pri njegovih opravilih. V neštetih vzponih in spustih v domačih Grintovcih si je pridobil potrebne izkušnje za alpinistične vrhunske dosežke. Svoj največji dosežek pa je gotovo dosegel 7. oktobra 2000 – kot prvi človek na svetu se je s smučmi elanovkami spustil z Mt. Everesta, najvišje gore na svetu (8.850 m).

Z najvišjih vrhov vseh celin

Od leta 1980 dalje je Jezerjan svetovnega slovesa opravil več ko tisoč alpinističnih tur. Leta 1995 se je z bratom Drejcem kot prvi smučal z Anapurne (8091 m) v Himalaji. Nadaljnji zgodovinski dosežek Dava Karničarja: med letoma 2000 in 2006 se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih celin: poleg azijskega Mt. Everesta tudi s Kilimandžara (5.894 m) v Afriki, Elbrusa (5.642 m) v Rusiji, Aconcague (6.969 m) v Južni Ameriki, Mt. Kosciuszka (2.230 m) v Avstraliji, s severnoameriškega vrha Denali (6.193 m) in Mount Vinsona (4.897 m) v Antarktiki.

Davo Karničar pa ni bil samo izjemen alpinist na smučeh svetovnega slovesa, bil je tudi mož z izrazitim socialnim čutom v najžlahtnejšem pomenu besede. Kot lovski čuvaj je v svoji krasni jezerski domovini odkrival že zdavnaj pozabljene lovske poti. Kot gorski reševalec je več ko 20 let nesebično pomagal ponesrečenim v gorah. Kot predsednik Turističnega društva Jezersko je kot prvi prepoznal priložnost, da so se Jezerjani pridružili mednarodnemu združenju t. i. Gorniških vasi. 

Tudi svoje smučarsko znanje je posredoval mladim. Prav tako je pripravljal smuči za bivšo norveško smučarsko zvezdo Oleta Kristiana Furusetha. In tudi mladim športnikom kapel-ške »Zarje« je zelo rad pomagal, ko  je z njimi mdr. vadil na Peci ali pripravljal zanje smučarsko progo,  kot je potrdil v pogovoru z Novicami  predsednik SPD »Zarja« Willi Ošina. 

Življenje s teboj je bilo bogato in intenzivno, a tudi težko in naporno. Vedno akcija, vedno izziv. Nič jutri in potem, vse si želel, da se zgodi tukaj in sedaj. Tako kot usodni jesen (visoko gozdno drevo s pernatimi listi in trdim lesom, op.), ki si ga očitno moral posekati.

Davorov brat Drejc Karničar na pogrebu  

Davo Karničar bo ostal tudi na severni strani Jezerskega sedla v svetlem spominu.