V zadnjih letih je Lepenska šola postala pojem za vsakega, ki se ukvarja z namiznim tenisom na Koroškem. Z vztrajnim delom je društvo iz 3. razreda napredovalo v koroško ligo, najvišje deželno prvenstvo, in pri tem iz leta v leto navdušilo vedno več mladih za ta šport. V mladinskih ekipah trenutno izstopa Simon Ošina, ki je del pospeševalnega centra v Celovcu, v katerem so združeni perspektivni igralci iz Koroške. O uspešnem razvoju Lepenske šole smo se pogovorili z igralcem članske ekipe in trenerjem mladinskih ekip, Mitjo Oraschetom, o šolskem in športnem vsakdanu pa z mladim upom Simonom Ošino. 

Zakaj je prišlo v zadnjih letih do takega navdušenja?

Mitja Orasche: Navdušenje za namizni tenis se je iz leta v leto v našem kraju povečalo, ker je mladina v tem športu videla nekaj novega in je spoznala, da na svetu ni samo nogomet. Mladina se je vedno bolj zanimala za dodatne ponudbe in mislim, da tudi treninge dobro opravljamo. 

Kako je vse začelo?

Imamo super tim. Vili Ošina vse izvrstno koordinira. S Filipom Ošino sva pred leti začela s treningi z otroki. Takrat smo igrali še v drugem razredu. Tedaj sva poslala na šolo letak, da ponujava brezplačen trening namiznega tenisa. Potem se jih je vedno več pridružilo in se je govorilo o tem, da ponujamo tudi namizni tenis. S tem je število spet naraslo. Sedaj imam pet igralcev, ki bi spet začeli, ampak zaradi trenutnih razmer še nismo utegnili začeti. Število otrok pa niha. Trenutno jih je okoli 15. Skupno z Markom Špeglom, ki prav tako za nas igra v članski ekipi, vodiva treninge naraščaja. Vsako leto postajajo boljši in s tem je tudi vzdušje v društvu dobro. 

Zakaj bi otrokom priporočali namizni tenis?

Ker to ni samo šport, pri katerem se gibaš, temveč razvijaš tudi mišljenje preko taktike. Koordinacija je tudi zelo pomembna, ker se mora vse ujemati. Poleg tega treniraš še potrpežljivost. Navsezadnje je to zelo zdrav šport za otroke. V naši ekipi pa je zelo družinsko, ob tem pa se učijo še dva jezika. 

Namizni tenis velja za enega izmed najhitrejših športov. Kako potekajo treningi za ta šport?

Je najhitrejši šport glede na čas reakcije in je težko učiti otroke. Zadeti žogo, to je že marsikomu uspelo. Udariti žogo na drugo stran mize bi tudi še šlo, vse to združiti v zelo hitrem času pa postane težko. Treninge delamo na bolj zabaven način, saj je najprej pomemben občutek za lopar. Potem vadimo tehniko, pravo koordinacijo rok in nog. Uporabljamo tudi robota, ki strelja žogo vedno na isto mesto. S tem lahko vadimo pravilno držo loparja. Delamo take vaje, ki so tudi v igri uporabne.

Med perspektivne igralce šteje tudi Simon Ošina. Kam bi ga lahko vodila pot?

Upam, da se bo zelo dobro razvil. Domnevam, da če ostane tako dober, kakor je sedaj, koroška liga najmanj, kar lahko doseže. Jaz ga vidim že v štirih do petih letih v koroški ligi, vsaj krepko upam. Moji cilji zanj pa so še večji, namreč, da bo še više napredoval. 

Kako bi opisal samega sebe?

Simon Ošina: Sam sebe bi opisal kot osebo, ki hoče doseči svoje cilje in je sposobna delati v skupini. 

Kako si prišel do namiznega tenisa?

Preizkušal sem veliko športnih panog, na primer karate in tenis. Tiste stvari, ki so mi bile všeč, sem potem tudi nadaljeval. Trenutno poleg namiznega tenisa igram tudi nogomet. Do namiznega tenisa sem prišel tako, da sem to hotel enkrat preizkusiti in tudi nekaj prijateljev je že igralo. Potem sem tudi sam poskusil, to je bilo pred dvema letoma. Tam je bil moj trener Mitja Orasche. 

Pouk poteka trenutno na daljavo. Kakšen je sedaj tvoj vsakdan? 

Tako kakor tudi navaden šolski dan prej. Poskušam ga vsaj voditi tako. Ob osmih vstanem, zajtrkujem. Do enih potem delam, potem je pavza do dveh in potem do treh, štirih spet delo. Preko spleta imamo eno ali dve srečanji na dan, ostale naloge pa dobimo na dom in  jih moramo sami narediti. S športom pa se vse lepo izide in nimam težav s tem. 

Kolikokrat treniraš?

Trikrat tedensko imamo po tri ure treninge za namizni tenis v Celovcu. Zame je še težko, ker še ne utegnem tako hitro reagirati kakor drugi, ampak počasi se jim približujem. Težko je tako dolgo zdržati koncentracijo pri treningu. Proti koncu treninga pa večinoma postanem lačen. Na koncu treningov imamo tekme med seboj, to je hecno. Trenutno še nisem v deželnem kadru, sem še v razširjenem kadru. Sedaj samo treniramo, trenerka pa mi je rekla, da me hoče pripraviti, da bom potem tudi lahko igral na deželnih prvenstvih. 

Kako potekajo trenutno treningi?

V športnem parku v Celovcu imamo treninge. Tam treniram sedaj že en mesec. Sedaj treniramo samo namizni tenis, sledil pa bo tudi fitnes. Treninge imamo v ponedeljek, sredo in soboto. Pri treningih nas je 10 do 12 ljudi in sem edini iz Železne Kaple.

Kakšni cilje imaš za bodočnost? 

Točnih ciljev še nimam. Rad pa bi nekega dne igral v koroški ligi ali tudi više.