Borovlje Sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta SZI je uvodoma orisala pravno oz. brezpravno stanje žene v avstro-ogrski monarhiji. Takratni veljavni pravni kanon je naloge v družbi in pravice jasno ločeval po spolu. Mnogo pravic, ki so danes samoumevne, so si žene morale šele izboriti. Žene niso imele volilne pravice, niso smele sodelovati v strankah odnosno v društvih, njihovo mesto je bilo doma, pri družini in štedilniku.
Ta navidezno trden temelj se je začel majati že pred prvo svetovno vojno, žene so se začele upirati in že leta 1911 so v Celovcu praznovale mednarodni dan žena. Zahtevale so splošno volilno pravico. Razplet vojne, žene na tako imenovani »domači fronti« so nadomestile moške, ki so bili na fronti, in prevzele vse več njihovih nalog in opravil, lakota ter ruska revolucija leta 1917, so osveščale žene in razgledano družbo ter dokončno pomagali zrušiti miselnost o moški nadvladi. V 9. členu ustave republike Deutsch-Österreich/ Nemška Avstrija, ki je bila oklicana 12. novembra 1918 na Dunaju, je bila zajamčena tudi splošna volilna pravica. Mimo žena kot močnega volilnega telesa stranke niso več mogle. Na prvih splošnih parlamentarnih volitvah novembra 1918 v avstrijski parlament so žene lahko prvič volile, izjema je bila Koroška, kjer je mejno vprašanje bilo slej ko prej odprto. Koroške žene so prvič volile 10. oktobra 1920, v avstrijski parlament pa leta 1921.
… na Koroškem
Nacionalna ločnica je na Koroškem začela veljati že kaj kmalu po izbruhu prve svetovne vojne leta 1914. Čeprav so koroški Slovenci bili zelo zvesti vladarski hiši Habsburžanov in so se borili na vseh frontah, so odločilni in nemškonacionalno nastrojeni koroški politični krogi začeli hujskati proti Slovencem in jim očitati nelojalnost in navdušenje za slovanstvo. Številni Slovenci, med njimi tudi državnozborski poslanec Franc Grafenauer, so bili zaprti. Vigredi 1918 je gibanje za Majsko deklaracijo, ki je po vzoru dogovora med Madžari in Nemci zahtevalo avtonomijo za slovanske narode v okviru avstroogrske monarhije, med koroškimi Slovenci naletelo na velik odziv. Glavni nosilci gibanja so bili duhovniki, ženske in dekleta. A gibanje je vzniknilo prepozno, kajti novembra 1918 je cesarsko-kraljeva monarhija razpadla, na Dunaju pa 12. novembra 1918 bila oklicana republika Deutsch Österreich/ Nemška Avstrija z izrecnim namenom združevanja nemškega prebivalstva in arondacije njegovega ozemlja v eni državi in priključitve k Nemčiji. Meje tega okrnjenega preostanka monarhije so vsepovsod bile sporne, kajti republika si je prilaščala tudi slovenska oz. slovanska in madžarska območja na Koroškem, Štajerskem, na Češkem in Madžarskem. Pa tudi nove države, ki so zrasle na ruševinah bivše monarhije, so stremele za zaokrožanjem svojih nacionalnih prostorov, tudi novo nastala država Srbov, Hrvatov in Slovencev, skratka Jugoslavija. Del slovenskega nacionalnega prostora pa je tudi Koroška.
Navdušenje Slovencev za Avstrijo je upravičeno bilo zelo medlo. Že maja 1918 so tako imenovani folkverovci napadali slovenska župnišča in jih opustošali ter ogrožali prebivalstvo. Maja leta 1919 so koroške oblasti brez kakršnih dokazov, samo na podlagi suma agitacije za Jugoslavijo, zaprle nad 340 koroških Slovenk in Slovencev in jih deportirale v taborišča pri Špitalu ob Dravi oz. v celovško jezuitsko kasarno, med njimi veliko žensk in okoli dvajset duhovnikov. Samo iz okolice Borovelj, Sel in Svetne vasi je bilo zaprtih 25 žena, stare od 19-72 let.
V plebiscitni kampanji in propagandi sta se obe strani opirali in zanašali tudi na žene. Na Koroškem je izhajalo glasilo »Koroška zora«, v Borovljah je bilo veliko zborovanje za priključitev k Jugoslaviji oz. k državi SHS, Zveza žena na Koroškem je imela nad 1700 članic. Za izid pomembno pa je tudi bilo, da so žene v Avstriji imele volilno pravico, v Jugoslaviji pa ne.
Po plebiscitu se je vse obrnilo. Okoli 60 slovenskih učiteljic in učiteljev in precej duhovikov in uradnikov je moralo zapustiti deželo, iz Borovelj je odšlo veliko puškarjev v Slovenijo, kjer so ustanovili puškarsko šolo in Kranjsko puškarno, koroško zoro pa je zagrnila nemška noč …
