Pred petimi meseci, 29. septembra 2019, je bila Olga Voglauer izvoljena v avstrijski državni zbor. Pogovarjali smo se z njo o njenih aktualnih prioritetah na področju manjšinske politike.  

V katerih parlamentarnih odborih zastopate frakcijo  Zelenih?

Olga Voglauer: V odborih za kmetijstvo in Južni Tirol. V odborih za peticije in človekove pravice  sem namestna članica. Kot polnovredna članica zastopam Zelene  v odboru za človekove pravice vedno, če je na dnevnem redu manjšinska tematika.   

Kdo je vaš partner, če gre za vprašanja narodnih skupnosti?

Moj vladni partner je gradiščanski Hrvat in bivši minister Niki Berlakovich. 

Vladni program glede narodnih skupnosti je dokaj obsežen. Katere programske točke imajo za vas prioriteto?

Če gre za avtohtone narodne skupnosti, ima zame prioriteto jezikovna oskrba oz. celovita vzgoja otrok – od jasli in otroškega vrtca pa do ljudske šole in mature. Nadaljnja prioriteta je povišanje finančnih podpor, ki se že 25 let gibljejo na isti ravni.

V kateri višini in kdaj naj bi prišlo do povišanja finančnih podpor?

Če gre po meni, naj bi se podvojile. Koliko bo to možno, pa je stvar pogajanj za naslednji proračan. Pri tem se fokusiram na proračunsko leto 2021. Za letošnje leto je čas prekratek, če hočemo priti do tehtnega rezultata. 

Velja to tudi za manjšinske medije?

Vsekakor. Tudi zanje hočemo najti rešitev v proračunskem letu 2021. Zavzemam se za rešitev, ki bo dolgoročno zagotovila izhajanje manjšinskega časopisa.

V vladnem programu piše, da naj bi se ustanovila delovna skupina skupaj z obstoječimi manjšinskimi zastopstvi, ki naj bi preverila modernizacijo manjšinskega zastopstva. Kaj pomerni to konkretno?

Delovne skupine še ni. Sicer pa je treba o tej zadevi razpravljati v širšem družbenem kontekstu. Zakaj npr. predseduje slovenskemu sosvetu vedno samo moški? Kje je večje upoštevanje mladine oz. študentskih klubov in Sveta mladinskih organizacij (SMO)? Zakaj v sosvetu ni predstavnika/ predstavnice mladine? Kar zadeva samoupravo oz. obstoječe manjšinsko zastopstvo: kot političarka se sprašujem, zakaj naj se ne bi osredotočili na izobraževanje naših otrok – namesto stalnih diskusij, katera zastopniška organizacija ima prav? Asimilacija napreduje s hitrostjo na avtocesti, in to na tihem. Imamo odlične strokovnjake oz. znanstvenike, vendar jih organizacije ne znajo pritegniti. Narodnostno telo se mora nujno čutiti. Imamo lahko stokrat zapisane pravice; če se ne uporabljajo, je narodnostno telo mrtvo. 

Se usklajujete s slovenskimi organizacijami?

Z njimi sem v stalnih stikih, prav tako s predstavniki Republike Slovenije. Sicer pa sem v prvi vrsti predstavnica Zelenih, ki si prizadeva, da pride do sodobne manjšinske politike. Do politike, ki se zoperstavlja asimilaciji in ki je pripravljena posodobiti zakonodajo, primerno 21. stoletju.   

Sami prihajate iz vrst Enotne liste, ki je bila v Smollejevi parlamentarni dobi avtonomen partner zelene stranke. Razmišljate o poživitvi kooperacije med EL in Zelenimi?

Zame in za Zelene ni aktualno, da bi se
z deželno Enotno listo pogovarjali o podrobnejši kooperaciji.

Ste tudi deželna govornica koroških Zelenih. Boste leta 2023 kandidirali kot glavna kandidatka Zelenih za deželni zbor?

 Naš jasni cilj je, da pridemo spet v deželni zbor. Kot državna poslanka imam nalogo, da dobro zastopam Koroško in koroške zelene  interese. Prizadevati si hočem, da bodo želje naših ljudi in podeželja slišane tudi na Dunaju.