Celovec Na zadnjih občinskih volitvah so Zeleni v Celovcu dosegli 14,05 % glasov in sedem mandatov. (SPÖ 30,66 %/15, ÖVP 18,78/9, FPÖ 24,85/12).  Županske volitve je v drugem krogu dobila Maria-Luise Mathiaschitz (SPÖ) in s tem premagala  Christiana Scheiderja. (tedaj FPÖ, zdaj Team Kärnten)

Na letošnjih volitvah v Celovcu nastopa enajst strank, med njimi so tudi Zeleni. Od prvotno sedmih mandatov za Zelene v Celovcu so na koncu periode ostali še štirje, trije mandatarji so se iz različnih razlogov odločili za izstop iz stranke. Glavni kandidat in kandidat za župana pa bo tudi tokrat mestni svetnik Frank Frey.
Sonja Koschier je v zdajšnji periodi delovala kot namestna občinska svetnica, tokrat pa kandidira na petem mestu.

Prosim, da se na kratko predstavite.

Sonja Koschier: Skupaj s svojo družino, z možem in tremi otroki živim v Celovcu, v Trnji vasi. Delam kot učiteljica na Višji šoli za gospodarske po­klice v Šentpetru, kjer poučujem predmete glasbeno vzgojo in slovenščino, poleg tega vodim še šolski pevski zbor. Zelo rada pojem, sodelujem pri raz­nih pevskih zasedbah, med drugim sem tudi članica zbora »Domkantorei« v celovški stolnici.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo na petem mestu?

Otroci so večji, časovna kapaciteta je malo večja. Želja se je pojavila, ker zelo rada živim v Celovcu in zdelo se mi je, da bi lahko ta prostor, kjer živim, tudi aktivno sooblikovala. Ni vseeno, v katero smer se mesto in zadeve razvijajo.

Zakaj se angažirate pri Zelenih?

Pri  Zelenih vidim svoje vrednote najbolje zastopane. To so varstvo okolja in zaščita narave, transparenca ima velik pomen, delo za kulturo in seveda prizadevanje za dvo- in večjezičnost. Živimo v času klimatskih sprememb, ki jih občutimo predvsem v mestih, tudi v Celovcu. Ključne teme, v katerih se vidim jaz, so dvojezičnost in kultura. V Celovcu imamo mestno gledališče, ki je pomembna kulturna ustanova, je pa tudi veliko manjših kulturnih društev in ustanov, na primer gledališko društvo »KUKUKK«, »Klagenfurter Ensemble« ali »VADA«. Zeleni se bodo zavzeli za to, da dobijo tudi ta društva sistemsko podporo s strani mesta. Torej podporo, s katero lahko računajo, nekaj, kar je za kulturne ustvarjalce zelo pomembno.

V urbanem prostoru mnogokrat občutijo prav socialno zapostavljene osebe klimatske spremembe močneje kot drugi, na primer zelo vroča poletja.

Je tako. Preveč površin je asfaltiranih in betoniranih. To poleti zadržuje vročino, mesto se ne more več ohladiti. Zato smo se že v zdajšnji periodi zavzemali za to, da bi Celovec postal bolj zeleno mesto. Naš mestni svetnik Frey je posadil nad tisoč dreves več kot v prejšnjem obdobju. Tudi pročelja bi lahko še pozelenili. Pomemben dejavnik za ohladitev je na primer Vrbsko jezero, treba pa je zagotoviti, da imajo ljudje tudi možnost, da po nizki ceni in tudi brez avtomobila v kratkem času pridejo tja.

Torej z avtobusom. 

Da. Celovec je pregledno mesto, v bistvu ne potrebuješ avtomobila, da prideš do cilja. Za te kratke poti je po našem mnenju zelo primerno kolo, zato hočemo še več varnih kolesarskih poti za Celovec. V naši družini se skozi vse leto vozimo s kolesom, tudi pozimi. Izboljšati pa je treba avtobusne povezave, že v tej periodi smo začeli s povišanjem takta, avtobusi naj bi vozili vsakih deset minut in ne le vsake pol ure. 

Kako bi spodbudili Celovčane, da bi se večkrat odpovedali avtomobilu? 

Lep cilj bi bil ustvariti še več con brez avtomobilskega prometa. En dober primer je preoblikovanje okolice Novega trga v t. i. »Begegnungszone«. Na začetku je bilo kar nekaj nasprotovanja, predvsem da bi upadel promet v trgovinah. Kmalu pa se je izkazalo, da so take cone brez prometa še atraktivnejše.  Naša želja je, da krepimo mestno jedro tudi v tem smislu, da omejimo število osebnih avtomobilov in  parkirnih mest. Želimo si še več con brez avtomobilov. To pa seveda ni samo v naših rokah, treba je prepričati tudi druge stranke.

Kako je z dvojezičnostjo v Celovcu?

Prizadevam se za večjo vid­nost slovenščine v Celovcu. Že v iztekajoči se periodi sem vložila predlog, da bi kakšno ulico ali trg poimenovali po znani botaničarki Angeli Piskernik. To zahtevo sem pripravila in vložila, na žalost je bila dvakrat odklonjena z utemeljit­vijo, da se je v plebiscitnem času zavzemala za priključitev cone a h kraljevini SHS. To je bil edini razlog. Mislim, da je treba ljudi še bolj ozaveščati o tem, da je slovenščina vedno bila del Celovca.                

Vaš komentar na izjavo celovške županje letos poleti, da »Celovec ni dvojezičen«?

Ta izjava nas je ranila. Ne vem, kaj si je ob tej izjavi mislila, verjetno nič. Zeleni smo pripravili vprašanje na to temo, odgovora do sedaj še ni bilo, ker vprašanje še ni prišlo na vrsto. Vprašali smo jo, kaj si je s to izjavo mislila in kako hoče to popraviti. Za Zelene je pa jasno, da je Celovec dvojezično mesto.

Leta 2015 so Zeleni v Celovcu dosegli sedem mandatov. Od teh so sedaj še štirje, kako enotna je stranka v Celovcu?

Drži, da so se trije odborniki odločili za to, da zapustijo klub zelenih. Z na novo sestavljeno listo tudi poudarjamo, da se borimo za skupen cilj. Je pa tako, da so povsod, kjer so ljudje, tudi konflikti. To se je dogajalo tudi pri drugih frakcijah. Zadnji primer je Christian Scheider, ki je s štirimi poslanci zapustil svobodnjaško stranko in zdaj kandidira za »Team Kärnten«.

Frank Frey je leta 2015 pri županskih volitvah dobil skoraj za polovico manj glasov kakor njegova stranka. Zakaj je on pravi glavni kandidat?

Mislim, da je pravi kandidat in tudi tokrat nastopa na županskih volitvah. Zadnjih šest let je deloval kot mestni svetnik in bil zelo marljiv, predvsem na področju mestnih stanovanj in javnega prevoza. Uvedel je avtobusno linijo, ki vozi vsakih deset minut, druga je tik pred startom. Zanimiv projekt je nastal v mestni četrti Fischl, kjer  smo uveljavili »Urban gardening,« torej skupni vrt za ljudi. Projekt je uspešen, ker povezuje prebivalce, poleg tega pa rastejo zdrava in ekološko pridelana živila kar tam, kjer ljudje živijo. 

Zeleni so v zvezni vladi v koaliciji z Ljudsko stranko in s tem v določeni meri odgovarjajo tudi za restriktivno begunsko politiko, zadnji primer je begunsko taborišče v Morii. Kako na to reagira zelena baza?

Nekateri so zagotovo razočarani, ta tema tudi mene zelo boli. Če pomislim na to begunsko taborišče in na situacijo ljudi, bi kar zajokala. Zeleni poslanci v parlamentu se zelo trudijo in skušajo koalicijskega partnerja prepričati o tem, da bo treba pomagati. Taka koalicija pa tudi pomeni, da so potrebni kompromisi in včasih taki kompromisi bolijo, to je tako. Na drugi strani pa imamo pomembne projekte, kot je to vseavstrijska vozovnica »1-2-3-Ticket«, za katero napovedujejo, da jo bomo letos dobili.

Vaš volilni cilj? Kakšen bo volilni boj?

Veliko se odvija na spletu. Zelo radi smo med ljudmi, kar pa zdaj seveda ni mogoče. Volilna darilca smo izdelali sami, na primer domače marmeladice ali krpe iz čebeljega voska. Glede volilnega cilja bi radi ponovili rezultat iz leta 2015, vse, kar bo več, bi bilo pa zelo razveseljivo.