Vladimir Smrtnik, podžupan občine Bistrica pri Pliberku ter bivši dolgoletni predsednik deželne Enotne liste, šteje med najbolj profilirane občinske politike iz vrst slovenske narodne skupnosti. Pri tem mu stoji ob strani agilni tim REgi.
Ob zadnjih občinskih volitvah se je v občini Bistrica pri Pliberku samostojna lista preimenovala iz EL v REgi (Regionalna lista). Kako se je obnesla sprememba imena?
Vladimir Smrtnik: Zelo dobro. Vedno sem bil mnenja, da na občinski ravni vprašanja glede svetovnega nazora ali narodne pripadnosti ne smejo igrati vloge. Ključno vprašanje mora biti, kaj lahko največ naredimo za domači kraj in za vse ljudi, ki tam živijo. Z REgi uspeva uresničevati te cilje. Danes kandidira na naši listi 55 osebnosti, ki so dejansko prerez celotnega našega prebivalstva. Prav tako me veseli, da je uspelo povezati ljudi tako iz Avstrije kot tudi iz Slovenije in celo Nemčije. Vsem gre za to, da oblikujemo naš življenjski prostor pod geslom Skupno/ Gemeinsam.
Samostojne liste so začele nastajati, ker večinske stranke niso bile pripravljene ugoditi narodnopolitičnim pričakovanjem slovenske narodne skupnosti. Tudi danes veljajo v javnosti za slovenske liste, hkrati pa se vedno bolj razvijajo v dvojezične, ker želijo nagovoriti tudi čim več volilcev iz večinskega naroda. Kakšno težo imajo pri dvojezičnih listah še klasična manjšinskopolitična vprašanja?
Za manjšinska vprašanja je pristojna zvezna vlada, za njihovo uresničevanje pa naj bi se brigale slovenske politične organizacije. Na občinski ravni mora biti v ospredju krepitev našega življenjskega prostora oz. uspešen socialen, gospodarski in družbeni razvoj južne Koroške. Za ta prizadevanja pa nujno potrebujemo zaveznike. Večkrat sem že poudaril, da je uspešna regionalna politika hkrati najboljša jezikovna politika. Kajti samo z uspešno regionalno politiko bomo obdržali naše ljudi na dvojezičnem ozemlju in pomagali ohraniti tudi slovenski pogovorni in uradni jezik.
Dosežki REgi v zadnji dobi?
Naj naštejem samo nekaj primerov: Ob izgradnji šolskega centra v Šmihelu nam je uspelo doseči tudi vadbeni prostor za Godbo na pihala Šmihel, ki je leta čakala na takšen prostor. Treba pa je tudi reči, da še ne obstaja nobena pogodba z nositeljem šole oz. z občino, ki bi Godbi dolgoročno zagotovila ta prostor. Tudi na kmetijskem področju smo bili iniciativni in inovativni. Bili smo prvi na Koroškem s pobudo za cvetoče trate pod geslom »Bistrica cveti«. Prav tako smo skupaj s šmihelskim društvom čebelarjev uresničili informacijsko točko o čebelarstvu. Uveljavili smo podporo za študirajoče iz naše občine v višini 100 evrov na semester, prav tako podporo v maksimalni višini 400 evrov na semester za vožnje iz študijskega kraja v domači kraj. Dosegli smo tudi šolski dodatek za prvošolčke (100 evrov). Prav tako je REgi 300-krat v zadnjih petih letih pomagala občanom s svetovalnim servisom.
Kje niste uspeli?
Glede enakopravnosti slovenščine smo celo nazadovali. Boleče je tudi uradno obeležje 100-letnice plebiscita s strani občine. Medtem ko so prireditve v okviru CARINTHIja 2020 bile v znamenju sožitja in dvojezičnosti, se je naša občina odločila za enojezično pošiljko, ki je spominjala na nekdanje hujskanje s starogermansko pisavo. Poleg mene je to še posebej prizadelo starejše občane, ki so doživeli čas nacizma. Tu nas čaka še veliko dela. Prav tako pa je treba vložiti več energije v medobčinsko in čezmejno sodelovanje.
V čem se je kandidatna lista REgi spremenila v primerjavi z občinskimi volitvami leta 2015?
Ostali so vsi nosilci iz začetnih let, razen enega, ki se je preselil v Pliberk. Kandidira pa tudi Gregor Komar (5. mesto, op.), ki je ponudba za mlade.
So na listi tudi kandidati, ki prihajajo iz Slovenije in so se naselili v bistriški občini?
Da, štirje: Nekdanji nogometaš mdr. pri SAK Samo Vidovič, negovalec v pliberškem Domu za ostarele Dejan Voučina, Marko Gradišnik in Hinko Miler.
In kako so so zastopane ženske?
Med prvimi desetimi kandidirajo štiri, nova pa je Alexandra Woschitz, ki prihaja iz socialdemokratskega okolja.
Za kaj se bo REgi v novi periodi še posebej zavzemala?
Med drugim naj bi se razvojni načrt občin reformiral s ciljem, da se a) omogoči gradnja stanovanj tudi po vaseh in se birokracija glede gradbenih postopkov poenostavi ter da se b) poišče zemljišče za obrtno cono, namenjeno naselitvi malih in srednjih obratov. Postopoma naj bi zaradi korone omogočili tudi brezplačen obisk otroškega vrtca. Prav tako naj bi občina inštalirala urad za občane, ki bi svetoval v vseh zadevah, ne samo občinskih.
Volilni cilj REgi?
Doseči župana. Čas je zrel za novo, odprto in v prihodnost usmerjeno usmerjeno politiko, ki skrbi za to, da je vsak občan enakovreden.
