Mestni svetnik mag. Roman Verdel je glavni kandidat Volilne skupnosti Borovlje. V mestnem svetu je nasledil dr. Franca Wuttija, oba pa sta bila pristojna za gradnjo in promet, torej za najobsežnejši komunalni referat. Roman Verdel je profesor glasbe in slovenščine, ravnatelj Slovenske glasbene šole, predsednik SPD »Borovlje« in tudi predsednik društva Dvojezičnega vrtca in varstva »Jaz in ti – Du und ich«, ki svoje pedagoške usluge nudi več kot 140 otrokom. Poleg tega nadvse uspešno vodi Komorni zbor »SPD Borovlje« in Pevski zbor Sele ter je spiritus rector ansambla in tria Drava.
Pri zadnjih občinskih volitvah je VS Borovlje dosegla tri mandate in s tem tudi prvič sedež v mestnem svetu. Sredi mandatne dobe ste v tej funkciji nasledili dr. Franca Wuttija. Kaj so bila težišča vajinega dela?
Roman Verdel: Dodelili so nam najobširnejši delokrog, referat za visoko in nizko gradnjo ter promet. Odgovorni smo bili za ceste, za kanal, vodo in tudi za pregradnjo glavnega trga, ki pa je seveda bila višek izzivov in dela. Pregradnja je padla v moj čas, referat sem prevzel julija 2018. Pregradnjo smo kljub koroni in vsem oviram dokončali lani v predvidenem roku. Svoje naloge sva opravila dobro, kar potrjujejo tudi odmevi ljudi, pri čemer gre velika zasluga odbornici DI Marinki Mader Tschertou, ki je bila poslovodkinja referata. Glede razdelitve referatov pa je treba kritično pripomniti, da bi bilo smiselno, če bi prevzela pristojnosti, kjer sva z dr. Wuttijem doma. On kot zdravnik v zdravstvu in sociali, jaz pa v kulturi, pri šolah in vrtcih. A socialdemokrati imajo absolutno večino in lahko dodelijo referate po svoji mili volji.
Kakšen je sestav nove liste Volilne skupnosti?
Dejansko smo uspeli pridobiti na listo 54 kandidatk in kandidatov, kar je maksimalno število, med njimi precej novih, tudi iz vrst naroda soseda. To ne gre na račun slovenščine kot našega občevalnega in posvetovalnega jezika. Na četrtem mestu je kandidat, ki se je naučil slovenščine tako dobro, da brez nadaljnjega sledi razpravam v slovenščini. Na listi so osebe, ki podpirajo naše delo in ustanove, najsi je to kultura, otroško varstvo ali socialni taksi REGIOSOZIAL. Lista je v vseh ozirih, krajevno, poklicno in socialno, zasnovana zelo široko, uspelo pa nam je pridobiti priseljence z avstrijskim državljanstvom. V Borovljah živi nad 500 volilno upravičenih državljanov EU, od tega več kot dvesto iz Slovenije.
Kaj je cilj?
Da bi pridobili glasove. Če se bo izšel tudi kakšen dodaten mandat, bomo veseli, sicer pa upam, da bomo obdržali mandate in mestnega svetnika. Je pa seveda v težavnih pogojih korone volilna kampanja zelo otežkočena.
Kaj so težišča?
Načeloma ugotavljamo, da občina precej stagnira. Spremembe so potrebne na področju kulture, turizma in s tem gospodarstva ter pri odnosu do dvo- in večjezičnosti. Tako je na primer občinska spletna stran zgolj enojezična, kar je nazadnjaško, da že boli. Pred leti je dr. Franc Wutti ustanovil regionalni socialni taksi REGIOSOZIAL, ki predvsem starejšim omogoča mobilnost po znosni ceni. Zamisel je naletela na izjemen odmev in Volilna skupnost že dolgo zahteva ustrezno podporo občine za ta medobčinski socialni projekt. Namesto podpore pa od občine dobiva le polena pod noge. To se mora seveda temeljito spremeniti. Odločno zahteva Volilna skupnost tudi izgradnjo kolesarskih steza in njihovo navezavo na že obstoječe omrežje steza.
VS Borovlje že nad 30 let redno izdaja svoje glasilo Boroveljski list-Ferlacher Zeitung. To je seveda močan medij za stik z občani. Kako pa je s socialnimi mediji?
Več kot polovica Borovljancev ne koristi socialnih medijev kot facebook in druge. VS Borovlje je že pri prejšnjih volitvah koristila usluge in možnosti socialnih medijev, na fb imamo dva akonta. Seveda je pa naše glasilo Boroveljski list neprecenljivega pomena, saj smo z njim že dolgo in redno povezani z občani in jih celovito obveščamo o delovanju slovenske skupnosti v Borovljah in o delu v občini. Vse to samostojno, prostovoljno, zelo strokovno ter odgovorno in korektno. Na to smo zelo ponosni.
Ali je stalno izhajanje samoumevno dvojezičnega časopisa kaj premaknilo v odnosu ljudi do slovenščine in ponudb slovenske skupnosti?
Ta odnos se je zelo spremenil. V naših ustanovah, ki so sad naše samopomoči, nudimo nad 140 otrokom pedagoško strokovno oskrbo v skupnosti malčkov, vrtcu in popoldanskem varstvu. Vsakdo ve, da je v teh ustanovah slovenščina glavni jezik. Slovenščina je danes samoumeven in neodtujljiv del boroveljskega vsakdana, kar je seveda v odločilni meri sad našega dela, naše odprtosti in spoštljivega odnosa z narodom sosedom, pa tudi naše odločnosti in samozavesti.
