Po štirih letih je potekel mandat veleposlanice RS na Dunaju Ksenije Škrilec. Ksenija Škrilec izhaja iz madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in ima izostren čut za manjšinska vprašanja. Minuli torek se je na generalnem konzulatu uradno poslovila tudi od predstavnikov koroško slovenske politike, kulture, šolstva in gospodarstva. Na pogovor so jo povabile tudi Novice.
Odhajate z Dunaja z zadovoljstvom ali z bolečim srcem?
Ksenija Škrilec: Z zadovoljstvom. Diplomat ve, da je njegov mandat omejen. V tem času skuša narediti vse za utrjevanje, razumevanje in sodelovanje z ljudmi in državo, ki jo zastopa, ter z državo, v kateri opravlja svojo nalogo. Obenem se zaveda, da je diplomatsko delo uspešno samo takrat, če se razume kot kontinuiteta. Poglobili smo dialog med Slovenijo in Avstrijo. Slovence in Slovenijo smo posebej predstavljali tudi skozi pobudo sosedski dialog Slovenija-Avstrija, vzpostavljali nove povezave in poudarjali, da nas Slovence in Avstrijce veliko več povezuje, kot deli.
Kaj na primer?
Zgodbe o skupnih podvigih ali osebnostih, ki nas povezujejo, smo skozi celo leto objavljali na naših družbenih medijih v rubriki Ali ste vedeli. Večino smo pred kratkim izdali tudi v dvojezični knjigi. Med pomembne osebnosti naše skupne zgodovine smo uvrstili tudi koroška Slovenca, pisatelja Florjana Lipuša in slikarja Valentina Omana. Oba tudi osebno zelo spoštujem. To je seveda le kapljica v morju štirih let.
Katerih dosežkov se vi najbolj veselite kot odhajajoča slovenska veleposlanica na Dunaju?
Kot sem že doslej večkrat poudarila, so največji dosežki diplomata nevidni. Dobra in uspešna diplomacija je namreč preventivna. Zadovoljna sem, da smo v Avstriji uspeli okrepiti podobo Slovenije kot uspešne ter samozavestne države nadarjenih ljudi. Prav tako smo krepili zavedanje o vzajemni soodvisnosti Slovencev in Avstrijcev. Na tem se lahko gradijo dosežki v naslednjih letih, tudi na manjšinskem področju. Še danes pa me veseli, da je avstrijski koroški pisatelj slovenskega jezika Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko nagrado za literaturo prav v mojem mandatu. Literarni večer po njegovem prevzemu nagrade v rezidenci ob prisotnosti Lipuševe »umetniške« družine, Petra Handkeja in slovenskega ministra za kulturo bom za zmeraj ohranila v srcu.
Manjšina je močna takrat, če je enotna. Škoduje sebi, če t. i. politični predstavniki delujejo drug proti drugemu.
Ksenija Škrilec
Ste pripadnica madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Med letoma 1992 in 1998 ste bili tudi asistentka tedanjega veleposlanika Ferenca Hajoša v Budimpešti, ki prav tako prihaja iz madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Če primerjate položaj madžarske narodne skupnosti v Sloveniji s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem: v čem se razlikujeta?
Predvsem v tem, da Republika Slovenija zagotavlja manjšinam v Sloveniji relevantne pravne okvire za uresničevanje manjšinskih pravic in jih udejanja v vsakdanjiku. Hkrati je zagotovljeno primerno finančno ozadje. To je bistvo manjšinske zaščite. Kajti o manjšinski zaščiti lahko govorimo samo tedaj, če se manjšini ni treba vsakič znova boriti za njene pravice. To Avstrija zelo dobro pozna v svoji zaščitni vlogi glede Južne Tirolske.
V čem se borita madžarska narodna skupnost in slovenska z enakimi problemi?
Z razdeljenostjo manjšine. Manjšina je močna takrat, če je enotna. Škoduje sebi, če tako imenovani politični predstavniki delujejo drug proti drugemu.
Kaj jim svetujete?
V slogi je moč!
Ste spoznali tudi politične osebnosti iz vrst slovenske narodne skupnosti, ki delujejo po vašem prepičanju pozitivno?
Mednje štejem odvetnika Rudija Vouka ali državno poslanko Olgo Voglauer. Oba globoko spoštujem, saj sta pri svojem delovanju za narodno skupnost vztrajna, dosledna in pogumna. Na ta način dosegata veliko – ne pozabimo na primer na sodbe avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov in uradnega jezika ali na lanskoletni napredek pri razumevanju vloge države pri zaščiti manjšine od vladnega programa do financiranja.Velikokrat sem dobila občutek, da se koroški Slovenci ne zavedajo svojega potenciala, tega, kakšne osebnosti velikega formata imajo na različnih področjih, od pravnega preko umetniškega do gospodarskega. Če pomislim, koliko sposobnih koroških Slovencev bi lahko združilo sile za skupni cilj, me prevzameta istočasno radost in žalost. Če bodo spoznali, da naj bi bil edini skupni cilj slovenščina, slovenstvo ter ohranjevanje dediščine prednikov, potem bodo zelo močni tudi pri doseganju in uresničevanju manjšinskih pravic.
Kako ocenjujete vlogo Enotne liste, katere predstavniki so javnopravno legitimirani?
Enotna lista je dokaz kapacitet manjšine, da se lahko sama organizira. Vesela sem bila njenega uspeha na zadnjih lokalnih volitvah. Manjšinska stranka pa seveda ne spada v koncept manjšinske zaščite, ki mora biti zagotavljena na državni ravni v okviru pravnih predpisov.
Kako ocenjujete položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem 10 let po sprejetju memoranduma?
Če gledamo z vidika manjšinske zaščite ter z vidika normativov in standardov, potem bi bilo še zmeraj potrebno postaviti okvire za nemoteno uresničevanje dvojezičnosti na vseh podočjih. Ključno je zagotoviti dvojezičnost v vrtcih in v celi vertikali izobraževanja. Topografija nosi v sebi močno simboliko, zato je še posebej pomembna za koroške Slovence. Če imamo v mislih zgodovino dvojezičnih napisov, je dogovor in njihova postavitev pred desetimi leti korak naprej. Vendar pri manjšinski zaščiti nikoli ne bi smeli govoriti o kompromisu, ker je to področje prava, kompromis pa je področje politike. In če izhajajo pravice Slovencev v Avstriji iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe, je to področje mednarodnega prava in mednarodnopravnih zavez Republike Avstrije.
Koroško narodno skupnost sem ob svojem delu bolje spoznala, začutila in tako jo še bolj spoštujem.
Ksenija Škrilec
Del koroških Slovencev pogreša večji angažma Republike Slovenije za uveljavljanje pravic slovenske manjšine. Bivši predsednik NSKS ter Tischlerjevi nagrajenec 2021 Matevž Grilc je za tednik Novice izjavil, da se je po njegovem dolgoletnem političnem delovanju odnos Republike Slovenije do političnih zahtev koroških Slovencev izkazal kot največje razočaranje. Kako odgovarjate na to kritiko?
Vsak ima pravico do svojega videnja. Morda je Matevž Grilc pri tej oceni primerjal angažma Avstrije glede Južne Tirolske in Slovenije glede slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, kjer res še obstaja potencial. Menim, da je Slovenija v mojem mandatu intenzivirala dialog z manjšino in jo podpira v njenih prizadevanjih. Seveda pa ne more namesto manjšine opravljati njenih nalog.
Avstrija še posebej v zadnjem času močno zahteva od Slovenije, da naj bi priznala nemško manjšino. Si lahko predstavljate, da bo v bodoče uspela s to zahtevo? In če, pod katerimi pogoji?
Slovenska vlada je okrepila dialog s pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji, ga postavila v formalni okvir in podvojila financiranje njihovih dejavnosti. Gre za slovenske državljane, katerim ohranjanje in razvijanje jezika in tradicij zagotavlja 61. člen slovenske ustave. Ta obveznost slovenske države do nemško govoreče etnične skupine pa ni primerljiva z obveznostjo avstrijske države do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, saj le-ta izhaja iz njenih mednarodnopravnih zavez iz Avstrijske državne pogodbe in njenega 7. člena, ki do danes niso izpolnjene.
So bile v času vaše diplomatske dejavnosti na Dunaju slovenske ustanove in osebnosti, s katerimi ste še posebej tesno sodelovali?
Prizadevala sem si sodelovati z vsemi ustanovami na Dunaju ter po vsej Avstriji in jih povezovati. Tako kot po vsej Avstriji, še posebej v sosednjih deželah na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter tudi na Dunaju, raste število Slovencev, ki tukaj živijo, delajo, študirajo. Ob lanskoletnem dnevu državnosti smo sodelavci veleposlaništva pripravili posebno prilogo časopisa Delo o Slovencih v Avstriji. V njej smo prikazali raznolikost skupin ter pestrost dejavnosti.
In kako je bilo sodelovanje z ustanovami in osebnostmi iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem?
Sodelovali smo s koroškimi in štajerskimi Slovenci, Društvom člen 7, posebno pozornost sem posvečala slovenistikam na dunajski, graški in celovški univerzi. Moja vrata so bila vedno odprta za vsakogar, organizirali smo najrazličnejša srečanja in vključevali Slovence. Odlično sodelovanje sem vzpostavila tudi z vidnimi koroškimi Slovenci na Dunaju, med njimi z Martinom Kušejem in Tanjo Prušnik. V naše kulturne prireditve smo vključevali nadarjene slovenske študente, npr. glasbe, poleg slovenskega kulturnega ustvarjanja sem promovirala tudi dosežke umetnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji.
Vprašanje na vas kot žensko: kako ocenjujete položaj slovenskih žená v slovenski narodni skupnosti na Koroškem? Ne nazadnje imajo moški slej ko prej politične vajeti v rokah.
Če pomislim na Olgo Voglauer in njeno prodornost, potem si na tem področju ne bi belila glave. Prepričana sem, da bo tudi moški del političnega zastopstva, ki tega morda še ni, spoznal, da je sodelovanje z njo v skupno korist narodne skupnosti in sožitja na Koroškem.
Boste kot manjšinska pripadnica ostali tudi po svojem odhodu povezani s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem?
Zagotovo. V štirih letih sem ob profesionalnem delu stkala tudi prijateljstva. Koroško narodno skupnost sem ob svojem delu bolje spoznala, razumela, začutila in tako jo še bolj spoštujem.
IZ ŽIVLJENJEPISA KSENIJE ŠKRILEC
▶ Rojena 26. avgusta 1966 v Murski Soboti; pripadnica madžarske narodne skupnosti
▶ Izobrazba: med drugim dvojezična osnovna šola Drago Lugarič Lendava, Andrássy Gyula univerza v Budimpešti, Inštitut za mednarodne in diplomatske študije (BIGIS), magisterij iz mednarodnih odnosov in diplomacije, magisterij iz madžarske in nemške filologije, Friedrich Schiller univerza Jena (študentska izmenjava)
▶ Strokovne izkušnje: izredna in pooblaščena veleposlanica Republike Slovenije v Republiki Bolgariji (2014-2017), izredna in pooblaščena veleposlanica Republike Slovenije na Madžarskem (2013-2017), ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, pooblaščena ministrica, vodja oddelka za globalne izzive, udeležba na podnebni konferenci v Dohi (2011-2013), sektor za gospodarsko promocijo, vodja poslovnih delegacij (2010-2011), ministrstvo za zunanje zadeve-sektor za sosednje države, svetovalka, referentka za Avstrijo, koordinatorka slovensko-avstrijske skupine zgodovinarjev in pravnikov (2002-2004)
▶ Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti (ataše), kjer je kot veleposlanik deloval Ferenc Hajoš. Hajoš prihaja iz madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, Republika Slovenija pa je z njegovim imenovanjem za veleposlanika na Madžarskem naredila pomembno simbolično dejanje (1992-1998).
▶ Veleposlanica Republike Slovenije v Avstriji (2017-2021)
