piše Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe v Celovcu.
Čez eno leto, v marcu 2023 naj bi bile naslednje koroške deželnozborske volitve. Kaj bodo prinesle, kdo bo na njih zmagal? Iz današnjega vidika kakih večjih presenečenj ne bo. Trenutni deželni glavar nima resnega tekmeca in najbrž bo socialni demokraciji uspela ponovitev odličnega uspeha izpred štirih let. Tudi druga vladna stranka ÖVP bo najbrž ponovila rezultat zadnjih deželnozborskih volitev, saj se je njen delež volivcev pri vseh preteklih volitvah ustalil na ravni skromnih 15 %. Do večjih sprememb lahko pride pri svobodnjakih, Teamu Kärnten in pri Zelenih, saj bo najbrž vstopila v volilno dogajanje tudi stranka nasprotnikov COVID-cepljenja. Pojav take stranke bi utegnil škodovati svobodnjakom in otežkočiti vstop v deželni zbor tudi Zelenim, ki so pri zadnjih volitvah hudo nazadovali in izpadli iz deželnega zbora. Preseneti tudi lahko Team Kärnten, ki je že v Celovcu uspešno zbiral glasove na desnosredinski strani in zapolnjuje vrzel na tem delu strankarskega spektra. Izmed koroških Slovencev in Slovenk je trenutno na listi SPÖ v deželnem zboru Bilčovščanka Ana Blatnik. Morda iz te kombinacije nastaneta dve novi, ločeni poziciji v deželnem zboru: prav tako iz Bilčovsa doma je Olga Voglauer, ki bi lahko uspela kot glavna kandidatka Zelenih. SPÖ pa bi lahko vzela na kako perspektivno mesto novega predstavnika narodne skupnosti v SPÖ Manuela Juga? Tudi Team Kärnten ali pa stranka nasprotnikov COVID-cepljenja bi lahko presenetila s kakim manjšinskim predstavnikom. Vprašljivo je tudi zadržanje samostojnega gibanja pri volitvah: samostojni nastop, sodelovanje s kako drugo stranko ali volilna abstinenca? Ponovno težka odločitev za EL.
Kakorkoli že: v centru bodočega političnega dogajanja na Koroškem bo SPÖ, kateri bo najbrž zadostoval en dodaten, znatno šibkejši partner za oblikovanje nove vlade. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so vse stranke pred isto dilemo: sredstev in možnosti oblikovanja politike je vedno manj, izzivi in težave pa so vedno večji! Tako je Koroška slej ko prej tista avstrijska zvezna dežela, ki je – računano na prebivalca – najbolj zadolžena. Makroekonomski kazalci so nasploh zelo kritični in vedno večja inflacija lahko zelo hitro povsem spremeni pravila igre. Nedejavnost evropske centralne banke pri zagotavljanju stabilnosti cen kaže na preveliko gospodarsko različnost evroobmočja, kar lahko privede do vedno večje inflacije ali pa do razpada evroobmočja. Med najbolj ogroženimi državami je vsekakor sosedna Italija, ki je pomemben trgovinski partner tudi Koroške. Pomanjkanje raznih surovin in raznih energetskih virov, ki zaradi ukrajinsko-ruske vojne nadpovprečno vplivajo na Evropo, bo oslabilo evro v razmerju do dolarja, kar bo dodatno podražilo uvoz tujih surovin in produktov.
V takih okoliščinah politični eksperimenti niso niti priljubljeni niti pametni. V tendenci to seveda krepi izkušene in uveljavljene politične sile. Za vse pa velja, da je treba v takih trenutkih strankarsko stopiti skupaj in se soočiti z resnimi in velikimi izzivi.
