Za spodobno plačilo kmetom bi zaradi strukture majhnih kmetij v Avstriji potrebovali mnogo višje cene in procentualno višje podpore za majhne avstrijske kmetije.

V večih evropskih državah trenutno potekajo protesti kmetov. Je v teh protestih treba videti tudi simptom nezadovoljstva evropskih kmetov s skupno agrarno politiko Evropske unije?

Franz Fischler: Ne, nezadovoljstvo kmetov izvira iz tega, da skupna evropska okoljska politika, torej ne agrarna politika, v zadnjem času producira vedno strožja določila, s katerimi imajo kmetje težave. Smo v situaciji, ko je kozarec kmečkega nezadovoljstva poln in pričenja teči preko roba, kar je pripeljalo do teh protestov.

V čem pa vidite razlog za upad števila majhnih kmetov in polkmetov, ki smo mu bili po Evropi priča od padca berlinskega zidu dalje?

V Avstriji imamo, podobno kot v Sloveniji, strukturno gledano manjše kmetije, kakršnih v drugih evropskih državah ne poznajo. To, kar pridela kmet na takšni majhni kmetiji, preprosto ne zadostuje za spodobno preživetje. Če bi tak kmet želel spodobno plačilo za svoje delo, bi potrebovali mnogo višje cene, kot so trenutne. Tehnični napredek v sodobnem kmetijstvu napreduje z velikimi koraki. V Avstriji kmet na poljedeljski kmetiji s 50 hektarji v celem letu dela samo šest tednov. Zdaj pa mi vi povejte, kje je mogoče delati šest tednov v letu, zaslužiti pa toliko kot v drugih branžah? Možnosti so naslednje: ekspanzija, specializacija ali kombinacija kmetijstva s turizmom.

Med zmagovalci skupne evropske agrarne politike so morda veliki kmetje, majhni pa gotovo ne.

Struktura zemljiške posesti in tehnični napredek sta eno, drugo pa je politika evropskih finančnih podpor. V dobro si štejem, da sem že leta 1998 in ponovno 2003 predlagal, da ne sme vsak hektar kmetijske zemlje dobiti iste finančne podpore. Nasprotno, saj manjše kmetije potrebujejo procentualno gledano višje podpore od velikih, pri teh velikih pa je potrebna zgornja meja izplačil. Ta moj predlog do danes ni bil sprejet, pri čemer z načrtovano širitvijo Unije na vzhod iz Češke, Madžarske in Romunije v EU prihajajo mnogo večje kmetijske strukture. Obstoječa ureditev ustreza velikim, ki lahko stiskajo cene navzdol in še naprej ustvarjajo dobiček v okoliščinah, ko imajo manjši kmetje že izgubo. Zaradi te izgube majhni kmetje opuščajo kmetijstvo. Dilema, v kateri tičimo, se lahko razreši samo s povsem spremenjeno politiko izplačevanja kmetijskih podpor, z reformo skupne agrarne politike, ki bo nujna, če mislimo resno s sprejemom Ukrajine v EU.