S 1. marcem v Campusu AdFontes v Dobrli vasi svoja vrata odpira inkluzivna kavarna Oratorio Base, v kateri bodo delale štiri osebe z motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju. Poleg pijače se v kavarni dobijo okraski in darila iz delavnic koroške Caritas, nudili bodo tudi prigrizke.
Ob februarskem obisku še noben napis na vratih ne opozarja na Oratorio Base, novo inkluzivno kavarno v Campusu AdFontes v Dobrli vasi. Zato pa me že takoj ob vstopu malce glasneje, pa tudi prisrčneje, kot sem navajen, pozdravita Katja in Nicole. 39-letna Katja Haschej prihaja iz Belovč, 33-letna Nicole Reinwald pa iz Globasnice. Obe sta se rodili z motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju, tako kot tudi Christoph Oswald in Florian Erath, ki bosta poleg Katje in Nicole zaposlena v novi inkulzivni kavarni. Ta bo poleg napitkov ponujala produkte pravične trgovine (fair trade), naravna zelišča in čaje, pa tudi prigrizke in razne izdelke iz delavnic koroške Caritas. Pred odprtjem imajo največ dela prav s pripravo teh prodajnih artiklov, na katere je treba namestiti cene in jim najti primerno mesto. »Trenutno imamo stres,« se nasmeji Katja.
Posebej prisrčna postrežba
Ravno tako glasno, a še prisrčneje me Nicole v nemščini vpraša: Želite kavo? Še preden je naročilo izpolnjeno, k mizi prisede Katja, ki ponosno pove, da je »dvojezično odraščala in hodila v dvojezično ljudsko šolo«. Katja in Nicole se že enajst let poznata iz delavnice Florian za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v Globasnici, kjer bosta še naprej delali, a v prihodnje tri dni na teden namesto petih. Dva dneva bosta od 1. marca letos delali v Oratorio Base, trenutno ravno zaključujeta usposabljanje. In kaj je najtežje pri tem? »Namestiti ročko na avtomatu za kavo,« v en glas odvrneta Katja in Nicole. Kaj pa strežba, kako jima gre pri tej? »Ko pristopimo k mizi, se prijazno nasmehnemo in vprašamo, kaj bo kdo pil,« ima takoj odgovor pri roki Nicole. Spremljevalka Stefanie Sudar je zaposlena pri koroški Caritas, poleg nje bo v kavarni delo Christopha in Floriana spremljala še Madlen Orasch. Kot pravi Stefanie, imata njeni varovanki težave vzpostaviti očesni stik, sicer pa naročanje in postrežba funkcionirata brez težav. Katja recimo raje gostom postreže, kot pa pripravlja pijače. Z usposabljanjem v kavarni, pri katerem si Katja, Nicole, Christoph in Florian pomagajo s slikovnimi piktogrami, so začeli letos januarja.
Veselita se plače
Katja Haschej je vrtec obiskovala v Šentprimožu, ljudsko šolo pa v Dobrli vasi. Po šoli je nekaj časa bivala v stanovanjski skupnosti v Šentvidu, kjer pa ji ni bilo všeč. Preselila se je nazaj k mami v Belovče in začela v Globasnici delati v delavnici Florian. Katji je delo v inkulzivni kavarni predlagala mama. Od januarja vsak teden dvakrat prihaja na usposabljanja v Campus AdFontes, kjer je že vse pripravljeno na otvoritev, pove Nicole Reinwald. »Pecivo in mafini so že v zmrzovalniku, ravno tako focaccia. Z njenim testom bomo pripravljali obložene kruhke.« Tako Katja kot tudi Nicole sta radi v kavarni. Čeprav jima je tudi v delavnici Florian všeč, jima novo delo poleg spremembe ponuja tudi možnost skromnega zaslužka. Obe najraje poslušata šlagerje, posebej radi imata Helene Fischer. In za kaj bosta Katja in Nicole namenili prvo plačo? Katja pravi, da si bo z denarjem privoščila »počitnice, izlete ali dopust v termah, seveda ne sama, ampak z mamo, sestro ali bratom«, medtem ko se Nicole veseli, da bo »šla nakupovat perilo«.
Oratorio, društvo in kraj srečanja
Inkluzivno kavarno Oratorio Base vodi društvo Oratorio, ki mu predseduje Cristina Santoro Sienčnik. Kot pravi, bo nova kavarna, ki bo delala štiri dni v tednu, od torka do petka, »srce kampusa«. V njem se poleg treh oddelkov dvojezičnega otroškega vrtca AVS nahaja tudi hiša Jožef, s katero upravlja koroška Caritas. V hiši Jožef skupaj s spremljevalci stalno biva osem oseb z motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju. Med njimi sta tudi tudi Christoph Oswald in Florian Erath, medtem ko Katja Haschej in Nicole Reinwald živita pri starših. Ob petkih v kampusu potekajo laična ekumenska molilna srečanja z glasbo in petjem. Od vsega začetka je bil cilj v kampusu ustvariti prostor za srečanja vseh generacij, tako Cristina Santoro Sienčnik. Cristina je odrasla v bližini Milana, kjer je v otroštvu spoznala Oratorio. Kot pove, ima v milanski diocezi skoraj vsaka fara svoj Oratorio, gre pa za »kraj srečanja otrok, mladih, odraslih in starostnikov«. Na Koroškem trenutno edini Oratorio deluje v Dobrli vasi, kjer poleti prirejajo poletni kamp za otroke, aprila pa štartajo s kavarno starostnikov.
