Pred bližajočimi se deželnozborskimi volitvami na Koroškem smo predstavnicam in predstavnikom umetnosti, cerkve, izobraževanja in gospodarstva postavili vprašanje, kaj pričakujejo od naslednje/ga deželne/ga glavarke/glavarja. Vabljeni k branju odgovorov, ki so pred tiskom 8. številke Novic prispeli v naše uredništvo.
Andrina Mračnikar, režiserka in scenaristka, Dunaj:
Pričakovala bi, da naredi vse, da slovenščina na Koroškem ostane živ jezik in da se povsod jasno distancira od nacionalnega socializma in nacionalizma. Da poskrbi za to, da se vsi Korošci in Korošice najkasneje v šoli učijo o zgodovini slovenske narodne skupnosti na Koroškem, da se izboljša dvojezična izobrazba, da postavi dvojezične table najmanj povsod tam, kjer so bile leta 1972 postavljene in nato ilegalno podrte in da ne govori več o tem, da se morata manjšina in večina srečati nekje v »sredini«. V demokraciji manjšinske pravice ne morejo biti predmet pogajanj in kompromisov. Najlepše bi pa bilo, če bi kdaj imeli deželno glavarko, ki tudi sama govori slovensko.
Jože Marketz, krški škof, Celovec:
Na to vprašanje bi rad odgovoril s papežem Frančiškom: Politika je »ena najvišjih oblik ljubezni do bližnjega, saj si prizadeva za skupno dobro«. Funkcija deželnega glavarja je služenje življenju vseh prebivalcev te dežele. Zahteva poslušanje in upoštevanje resničnosti življenja in potreb. Deželni glavar naj bi bil graditelj mostov, glavar, ki je tu za vse Korošice in Korošce – ne glede na njihovo strankarsko pripadnost ali na njihov svetovni nazor.
Tanja Prušnik, umetnica in kustosinja, Dunaj:
Z velikim veseljem pozdravljam, da naš deželni glavar Peter Kaiser spet nastopa z velikim kulturnim angažmajem, pri tem s pogledom naprej in z velikim zanimanjem za sodobno umetnost. Prav to pričakujem od vsakega deželnega glavarja ali deželne glavarke!
Tonč Feinig, glasbenik, Sveče:
Pričakujem, da spoštuje vse mednarodne zaveze (npr. pri kvoti beguncev na Koroškem), podpira in krepi civilno, samoodgovorno družbo. Da išče, najde in podpira ljudi, ki ne stremijo samo po dobri službi, ki ne lažejo sami sebi (in drugim). Da bo v institucijah in podjetjih dežele (in seveda nasploh) srečal ljudi, ki znajo trezno povedati resnico in hočejo spremeniti stvari na bolje! In seveda želim njej ali njemu volilke in volilce, ki tako ravnanje tudi »poplačajo« pri volitvah.
Marija Olip, ravnateljica, Sele:
Raje bi odgovorila, kaj mu želim. Želim mu, da se mu ne bi bilo treba več ukvarjati s tistimi izzivi, ki so tako bistveno zaznamovali preteklo obdobje. Sicer nikoli ne moreš rešiti stvari tako, da bo vse vsem po volji, toda vprašanja pandemije, vojne ter posledic so na tak način razdvojila ljudi, da se nadaljevanja prav bojim. Seveda pa mu želim tudi pravega posluha za potrebe slovenske manjšine v smislu, da lahko kakšna dobronamerna iniciativa ali podpora pride tudi na njegovo pobudo.
Marjan Čik, vodja frakcije SJK, Škocjan:
Na mestu deželnega glavarja pričakujem osebo, ki bo imela posluh za slovensko narodno skupnost in ji bo vsaj toliko naklonjena, kolikor ji je bil dosedanji deželni glavar. Na svojem strokovnem področju bi želel še naprej imeti možnost, vnesti probleme kmetov in podeželja v deželni zbor in tam najti kompetentno osebo, ki nam pomaga. Sicer tudi prihodnji deželni glavar verjetno ne bo referent za kmetijstvo, a od njega pričakujem, da na to funkcijo znova postavi osebo, ki nas posluša in nam da možnost, da načrtovane stvari tudi realiziramo.
Bernhard Reiter, poslovodja Zadruge, Pliberk:
Socialno-politično pričakujem od naslednjega deželnega glavarja, da bo nadaljeval z integrativno smerjo, ki temelji na toleranci in medsebojnem spoštovanju. Gospodarsko-politično naj bo žarišče na krepitvi ustvarjanja regionalne produktivnosti in trajnosti. Mnoga mala in srednja podjetja so brez naslednikov, zato so potrebni atraktivni koncepti in spodbude za mlade podjetnike. Silno se je razbohotilo zabetoniranje plodnih tal, kar je treba zaustaviti, treba pa je tudi izvesti koncepte za ponovno oživitev mestnih središč.
