V okviru projekta »Cvetoča Spodnja Koroška«, LAS regionalnega sodelovanja spodnja Koroška, so otroci Ljudske šole Globasnica posadili 10-letno fenološko živo mejo. Sezonska živa meja je živa meja, ki označuje začetek letnih časov. Poleg tega je živa meja kraj raznolikosti, v njej živi veliko živali, kaže pestrost v barvah, oblikah in vrstah. Zasajeni so bili naslednji grmi, ki bodo spremljali šolarje skozi celo leto: lešnikov grm, vrbovec, vijolična vrba, korneljska češnja, trnulja, črni bezeg, lenivec, volnata snežna kepa, šipek in rdeči dren. 

Projekt je vodila Manja Kampuš, ki je tudi pristojna za menedžment »Cvetoče Spodnje Koroške«. V Ljudski šoli Globasnica bo sledilo še več delavnic v teku celega leta, v katerih bodo učenci opazovali, negovali in se učili ob in živi meji in z njo.                                                                             

Otroci Evropske šole Šmihel so živo mejo posadili na Njivi zemljanov.

Tudi v Šmihelu so dijakinje in dijaki Evropske šole Šmihel pravočasno pred prvim snegom posadili fenološko živo mejo. »Naša nova živa meja ponazarja deset fenoloških letnih časov, ki jih poznamo v naravi, in je velika obogatitev za Njivo zemljanov,« pravi predsednik društva Karl Breitfuss o novi atrakciji. Na pobudo Manje Kampuš so na Njivi zemljanov posadili deset fenoloških indikatorskih rastlin, ki s svojim cvetenjem ali zorenjem plodov naznanjajo enega od desetih letnih časov. Od pomladi naprej bodo delavnice za otroke, kjer bodo pobliže spoznali živo mejo. »V zelo kratkem času je Njiva zemljanov postala dragocen kraj za ozaveščanje ljudi vseh starosti,« pravi Danilo Katz, podpredsed-nik društva in ravnatelj Evropske šole v Šmihelu. 

Projekt je vodila Manja Kampuš.

30. novembra, ob 18.30, vabijo v občinski urad Šmihel, kjer bo raziskovalec podnebja dr. Mario Molina-Kescher predaval na temo »Regenerativna trajnost & permakultura«.