Tradicionalni Slovenski ples: Na prvi ples so prišli z vlakom, nekateri pa celo s traktorji

Letošnji Slovenski ples v soboto, 6. januarja, ob 20.00 v Vrbi (Casineum), na katerega vsa leta vabi Slovenska prosvetna zveza, je jubilejni – odvija se že sedemdestič in je že zdavnaj šel v zgodovino koroške plesne scene. 

Pravzaprav bi moral biti letošnji Slovenski ples 72. po vrsti, ker je bil prvič že 10. februarja 1952 v hiši celovškega radia oz. v tamkajšnji restavraciji. Ker pa so ga zaradi korone leta 2020 in 2021 dvakrat moral odpovedati, obhajamo letos 70. jubilej plesa, ki je že zdavnaj šel v zgodovino koroške plesne scene.

Kot vsak začetek tudi začetek Slovenskega plesa ni bil lahek. Predvsem pa organizatorji prvega plesa še niso mogli vedeti, da se bo iz njihove zamisli razvila velika zgodba uspešnica. Medtem so že vsi pionirji pokojni, med njimi tudi nekdanji profesor Franc Brežjak, ki je bil med glavnimi pobudniki Slovenskega plesa. V pogovoru z Novicami ob 60-letnici Slovenskega plesa se je spominjal:

Sedeli smo pri kosilu v nekdanji gostilni Bierjokl. Pogovarjali smo se, kaj bi lahko naredili za slovensko narodno skupnost. Pa je pokojni Milan Breznik (sin znane Breznikove rodbine v Pliberku, o. p.) rekel: organizirajmo Slovenski ples. Rekel je to bolj za »špas«. Kakor se je izkazalo, se je iz »špasa« razvila uspešna zgodba.

Prvi ples je organiziral poseben pripravljalni komite, ki je bil tudi uradni prireditelj, pokroviteljstvo pa sta prevzela visoka predstavnika Koroške in Jugoslavije: deželni glavar Ferdinand Wedenig in generalni konzul Jugoslavije Mitja Vošnjak. Glasbo je organiziral nekdanji poslovodja Zveze slovenskih zadrug Mirt Zwit­ter. Uspelo mu je povabiti manjšo zasedbo znamenitega plesnega orkestra Radia Ljubljana, ki ga je vodil legendarni dirigent Bojan Adamič.

Slovenski ples povezuje vse generacije, kar je za slovensko narodno skupnost zelo pomembno.

Mitja Rovšek

Na vprašanje, kakšen je bil obisk prvega plesa, je Franc Brežjak odgovoril:

Četrt ure pred začetkom plesa je vprašal natakar ves živčen: kje ostajajo ljudje? Član orkestra Radia Ljubljana pa je menil: če bo toliko ljudi, kakor nas glasbenikov, bo že v redu. Bilo jih je dobrih deset, uro pozneje pa so bili vsi sedeži zasedeni. Ljudje so ples sprejeli z veseljem, zlasti še Kapelčani. Prišli so predvsem z vlakom, nekateri pa celo s traktorjem. Tako smo že na prvem plesu odločili, da bomo nadaljevali ples. Povezali smo se s tedanjim tajnikom Slovenske prosvetne zveze (SPZ) Tončijem Schlapperjem. Že drugi ples je organizirala SPZ in ga organizira še danes.

Na žalost pa je bil na začetku Slovenski ples tudi izraz notranjeslovenskih razhajanj. Medtem ko se je Slovenski vestnik zelo pohvalno izrazil o izvedbi plesa, je  Naš tednik (28. februarja 1952) objavil anonimni dopis »več deklet«, ki naj bi pisala: To ni bil »slovenski ples«, to je bil vse kaj drugega. Slovenski narod je veren in pošten. (…) Kaj takega ne smemo trpeti v naši sredi, drugače bomo poginili …

Na srečo so že kmalu utihnili taki glasovi in Slovenski ples je že vsa desetletja priljubljen preko vseh meja. Ali kot poudarja poslovodeči predsednik SPZ Mitja Rovšek v pogovoru z Novicami: »Na Slovenskem plesu se sreča staro in mlado, se srečajo vse generacije, kar je za slovensko narodno skupnost zelo pomembno.«