Jutri, 28. januarja, bo ob 13.00 uri v Pliberku odprtje Snooker kluba. Za Wolfganga Mikulo, »očeta« kluba ter sorodnika Janka Mikule, in njegovo ženo Sybille pa pomeni klub več kot le biljard: namreč predvsem ljubezen do Slovencev.
»Celih 15 let sva uživala dopust pri Bertlu Starmužu na Žamanjah,« pripovedujeta Wolfgang in Sybille Mikula v pogovoru z Novicami. »Spoznala sva mentaliteto koroških Slovenk in Slovencev. Za naju je postalo vedno bolj jasno: v dvojezični Podjuni si hočeva ustvariti svoj dom.« In sta ga tudi našla. V Pliberku, »zame simbol dvojezične Koroške« (Wolfgang Mikula), je bila naprodaj hiša nekdanje učiteljice za rokodelstvo Gertraud Rautz nasproti pleskarskega podjetja Bredschneider. Za to sta izvedela od libuške galeristke Renate Falke, aprila 2021 pa sta postala nova lastnika hiše.
Prej sta Wolfgang in Sybille Mikula živela celih 31 let na Dunaju. Že prej, leta 1984, sta se spoznala v Nemčiji. Hamburg je tudi Sybillino rojstno mesto, leto pozneje je sledila poroka. Na Dunaju je Wolfgang, potem ko je nekaj semestrov študiral kmetijstvo, ustanovil podjetje za prevoze s taksijem. Na Dunaju je preko prijatelja slučajno spoznal tudi posebno vrsto igre biljarda: snooker – »igra, ki omogoča igralcu boljšo koncentracijo ter meditativno regeneracijo« (Wolfgang Mikula).
Ko je bil še taksist, pravi Wolfgang Mikula, mu je bilo igranje snooker v veliko oporo pri premagovanju dnevnega poklicnega stresa. Danes pa je optimističen, da bo lahko s to igro nagovoril tudi potencialne interesente v Pliberku oz. v celotni alpsko-jadranski regiji. Hkrati je zanj še posebej pomembno: »S tem, da sem v Pliberku, na Koschatovi cesti 14a, kjer je bilo včasih podjetje medtem že pokojnega Ferdinanda Steffitza, ustanovil alpsko-jadranski Snooker klub, sem povezal tudi željo, da bi spoznal nove prijatelje in znance.« Njegova žena Sybille, ki je po poklicu astrologinja in je pred leti na vrhu Karavank vzkliknila: učiti se hočem slovensko! (in se sedaj uči drugega deželnega jezika pri Jožku Hudlu), pa dopolnjuje: »Redno hodim na razne prireditve, organiziram pevska srečanja in tako vedno spet vzpostavljam nove stike.«
Iz rodu Janka Mikule
Oče ustanovitelja pliberškega Snooker kluba je bil medtem že pokojni Franz Mikula, po poklicu sodnik, sprva v Šentvidu ob Glini, nato v Celovcu, sicer pa v sorodstvu z Jankom Mikulo, »očetom« pesmi »Rož, Podjuna, Zila«. Njegova žena Gertrude je bila doma iz avstrijske Štajerske in je bila zelo povezana s cerkvijo. Tudi Janka Mikulo (Wolfgang: »Imenovala ga je Johannes«) je zelo častila, si z njim redno dopisovala, njen mož Franz pa je bil kot deček med častnimi gosti Mikulove primicije leta 1932 v Ločah. Ko je bil sodnik, pa sta se razšla s sinom Wolfgangom. Bil je nanj strašno hud, ker je v 70. letih prejšnjega stoletja aktivno podpiral slovensko narodno skupnost v njenem prizadevanju za narodne pravice. Hud na sina, ki se je medtem zavestno naselil v Pliberku, ki se zaveda svojih korenin in ki je ponosen na »očeta« himne koroških Slovenk in Slovencev.
Janko Mikula (1904–1988)
V soboto, 8. aprila 2023, bo minilo 35 let, ko je v avstralskem Sydneyu v 83. let starosti umrl Janko Mikula, avtor priljubljene pesmi »Rož, Podjuna, Zila«. Rodil se je 29. oktobra 1904 na Hribru v Zgornjem Dobju nad Baškim jezerom. Novo mašo je pel 4. julija 1932 v Ločah. Leta 1939 je prevzel hodiško faro, potem ko se je tedanji hodiški župnik Janez Starc moral pod nacističnim pritiskom odpovedati svoji župniji. Ko so v Hodišah nacisti pregnali slovenske družine v tujino, se ni bal vstopiti v močno zastraženi avto in blagosloviti pregnance pred deportacijo, kar je kreisleiter Potočnik komentiral takole: »S tem je ta mož priznal svojo povezanost s sovražnikom.« 24. januarja 1945 so ga nacisti brez kakršnegakoli dokaza obdolžili sodelovanja s partizani in vrgli v ječo.
