S tremi videoposnetki dunajski prosvetarji nadaljujejo svoj spored tudi po spletu: Vsebinsko pomeni ta lok prireditev zanimiv sprehod skozi tri stoletja na primeru delovanja in zaslug pomembnih osebnosti. Tematsko so se posvetili Jožefu II. in Mariji Tereziji; tragediji dunajskega zdravnika Franca Müllerja ter profilom Florijana Lapuscha, Janka Ogrisa, Janka Oitzla in Blaža Reichmana.

Prvi posnetek

Pred točno 240 leti, leta 1781, je Jožef II. objavil tolerančni patent, ki je bil daljnosežen dokument za enakopravnost in priznanje verske svobode. Materi Jožefa II., cesarici Mariji Tereziji, je posvečen posnetek s predstavitvijo njenih uspehov in zaslug. Prispevek je pripravila Mojca Gätz, profilirana poznavalka zgodovine mesta Dunaj. 

Drugi posnetek

S predstavitvijo romana o usodi mladega dunajskega zdravnika Müllerja se je Aleksander Emanuel posvetil tragičnim okoliščinam v letu 1898, ko so na Dunaju preprečili izbruh nevarnega kužnega virusa. 

Tretji posnetek

Z video dokumentarcem »RožRoadMovie« nadaljuje Slovenski inštitut s stalnico Hotspot Rož. 40-minutni film, ki je nastal ob sodelovanju strokovnjakov Štefana Pinterja in Mihe Dolinška, prikazuje delo in življenje štirih oseb, ki imajo korenine ob Dravi. V filmu predstavljene osebnosti so se rodile v devetnajstem stoletju. V obdobju zaostrenih nacionalnih konfliktov so se že pred prvo svetovno vojno socializirale v samozavestne Slovence. Kar trije od njih so kot samouki po sili razmer odigrali odgovorno vlogo na različnih področjih družbenega življenja. Usoda vseh štirih Rožanov je eksemplarična za številne koroške Slovence. Janko Oitzl, Blaž Reichmann in Florijan Lapusch so nam zapustili dragocene spomine, ki so izšli v knjižni obliki šele v zadnjih letih. Življenju in delu Janka Ogrisa pa je bil že pred dvema desetletjema posvečen simpozij, rezultati tega pa so bili objavljeni v posebnem zborniku. Iz vseh štirih knjig veliko izvemo o življenju koroških Slovencev v času monarhije in v prvi polovici dvajsetega stoletja, torej v času hudih preizkušenj. 

Ta film med Dunajčani budi tudi spomin na rojaka Hanzija Gabriela, ki je imel korenine v Šentjanžu. Povezava: www.si-dunaj.at; Youtube slovenski institut dunaj.