Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu se trudi za redno sodelovanje z univerzami in izobraževalnimi ter raziskovalnimi inštitucijami v Sloveniji.
Profesorice in profesorji iz Celovca se udeležujejo znanstvenih in strokovnih srečanj v Ljubljani, kot so npr. simpozij Obdobja, Slavistični kongres in redna strokovna srečanja za učitelje slovenščine po svetu, prav tako pa sodelujejo tudi z ZRC SAZU – tako je na primer nastal projekt »Neznana in manj znana rokopisna in tiskana besedila starejšega slovenskega slovstva« dr. Herte Maurer-Lausegger. Vsak semester se v Celovec pripeljejo tudi raziskovalci in raziskovalke iz Slovenije, ki študente in študentke seznanjajo z aktualnimi temami v slovenskem jezikoslovju, kulturi in literaturi.
Poleg tega imajo študentje in študentke pester izbor izletov, znanstvenih projektov, izmenjav in seminarjev, ki se jih lahko udeležijo.
»Zanimivo izkušnjo sem v sklopu svojega študija smel doživeti pred letom in pol, ko sem se udeležil 56. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki je zaradi epidemioloških razmer potekal prvič na daljavo,« pravi študent pedagoške smeri slovenščine in geografije Simon Rustia. »Tečaj, ki ponavadi poteka v Ljubljani, je združil v lanskem letu 36 udeleženk in udeležencev iz sedemnajstih držav (Argentina, Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Češka, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Rusija, Severna Makedonija, Srbija, Velika Britanija, Združene države Amerike). Program je bil sestavljen iz lektorskih in fonetičnih vaj ter predavanj o aktualnih temah. Iz bogatega programa so zame izstopale fonetične vaje, pri katerih nam je gledališki lektor Martin Vrtačnik individualno dajal uporabne nasvete in vaje za boljšo izgovorjavo. Priporočene vaje občasno uporabljam še danes. V dveh tednih smo si pridobili veliko novega znanja in posamično navezali stike z drugimi udeleženci in udeleženkami. Žal v lanskem letu nismo imeli možnosti biti skupaj na licu mesta v Ljubljani, kar bi z mojega vidika dodatno obogatilo celotno izkušnjo in ji dalo še dodaten čar.«
Čeprav je pandemija veliko seminaristov prisilila v pouk na daljavo, je dopustila izvedbo nekaterih raziskovalnih projektov. Pri enem od teh je sodelovala študentka pedagoške smeri slovenščine in ruščine Valentina Maria Tschaschel: »Udeležila sem se intervjuja na povpraševanje gospe dr. Nataše Hribar, ki je sodelovala z gospo dr. Tino Lengar Verovnik z Univerze v Ljubljani. Gospa dr. Lengar Verovnik se je ukvarjala s sociolingvističnimi raziskavami, zanimala se je za zvrsti govorjene slovenščine v prostoru južne Koroške in tako izvedla nekaj jezikovnobiografskih intervjujev s študenti in študentkami. Pripravljena sem bila sodelovati, ker tudi mene zanima ta tema. Pri tem sem lahko pomagala s tem, da sem pripovedovala o svoji jezikovni zgodovini, kako sem se učila jezik oz. govoriti kot otrok in kako se je jezik z mano skozi leta razvijal. Pogovarjali sva se tudi o mogočih vplivih na govorjeni jezik, kot so to npr. različna okolja (šola, društva ali dom). Intervju je bil zame zelo koristen, ker sem pri tem drugače razmišljala o jeziku, ki ga dnevno uporabljam.«
Inštitut za slavistiko daje poleg predavanj in raziskovalnih projektov na univerzi velik poudarek na spoznavanje slovenskega jezika, kulture in literature tudi izven predavalnic. Vsako leto tako profesorica dr. Tatjana Vučajnk z Inštitutoma za slavistiko v Gradcu in na Dunaju organizira skurpni izlet v Gornjo Radgono, kje študentke in študentje v sodelovanju s Pavlovo hišo spoznavajo situacijo manjšine. Poleg tega pa se študentje in študentke tudi večkrat podajo čez mejo v sosednjo Slovenijo. Taki izleti niso mišljeni le kot sprostitev in druženje ter spoznavanje slovenske kulture, vendar v sebi skrivajo tudi veliko drugih prednosti, pravi študentka pedagoške smeri slovenščine in geografije Laura Dunja Kaiser: »Namen teh izletov je, da študentje pridobimo tudi vpogled v številne funkcije slovenskega jezika. Pred kratkim smo bili s profesorico dr. Natašo Hribar in profesorjem dr. Petrom Svetino na ekskurziji po Ljubljani. V prvem delu izleta smo obiskali Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Tam nam je slovenska jezikoslovka dr. Tina Lengar Verovnik, ki je tudi profesorica na slavistiki, dala vpoglede v delovanje svojega dela kot tudi v revizijo in obnovo slovarjev. Potem smo obiskali Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, kjer nam je dr. Damjan Huber predaval o celotnem programu za področje slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Center ponuja tečaje za ljudi, ki jim slovenščina ni prvi jezik, izdaja znanstvene in strokovne knjige ter vsako leto organizira dvotedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Po okusnem kosilu v restavraciji Slovenska Hiša – Figovec smo imeli z našim profesorjem dr. Petrom Svetino literarni sprehod po Ljubljani, kjer smo izvedeli zelo pomembne literarne prvine starih časov. Zaključek ekskurzije po Ljubljani je bil na terasi Nebotičnika. Ekskurzije oz. izleti z Inštitutom za slavistiko so mi všeč, ker so zelo zanimivi, poučni in dogodki so vedno zabavni.«
Poleg raznih izletov in ekskurzij se lahko študentje in študentke odločijo tudi za študijsko izmenjavo. Kljub temu, da je Slovenija majhna, je možnosti veliko in tako se je študent pedagoške smeri slovenščine in zgodovine Marko Trampusch spomladi leta 2020 za en semester preselil v Koper: »Že od vsega začetka študija sem vedel, da bom vsaj za en semester šel v tujino.Dodatna motivacija so bile še kolegice in kolegi, ki so z menoj delili svoje ERASMUS izkušnje. Po daljšem razmišljanju, kam bi le šel (Rim, Beograd, Skopje, Ljubljana), sem se končno odločil za Koper. Zavestno sem se odločil za to destinacijo, ker sem že od nekdaj hotel preživeti dalj časa na obali in tako sem imel tudi možnost izboljšanja svojih jezikovnih sposobnosti. Glavni namen ERASMUS-programa pa po lastni oceni ni samo študij snovi, temveč tudi študij drugih kultur in mentalitet. Še vedno se čudim, kako harmonično je bilo sobivanje z vsemi študijskimi kolegicami in kolegi, ki so prihajali iz 15 različnih držav, tako da smo proti koncu bili prava ekipa in se celo skupaj odpeljali na marsikateri izlet. Neskončno hvaležen sem za to lepo izkušnjo, ki mi je omogočala napredovati na vseh ravneh, tako strokovno kot tudi človeško.«
~ Kristina Kragelj
