Na marsikaterih področjih danes brez prostovoljcev ne gre. Bodisi pri Rdečem križu, pri gasilcih, v kulturi, športu in delu z mladino. Predstavljamo dva prostovljca, ki s svojim angažmajem nista tako vidna.
Pomaga pri učenju jezika in pri vključevanju
Walterja Oberhauserja pozna marsikatera stranka nekdanje tiskarne Drava, v kateri je germanist po izobrazbi delal do njene likvidacije. Po izgubi je začel iskati službo, primerno svoji izobrazbi, njegova želja je bila postati inštruktor nemškega jezika, ki ga je želel posredovati predvsem migrantkam in migrantom. Na dunajski univerzi je iz tega razloga obiskoval seminar Nemščina kot tuji jezik. Okoli leta 2015 je Walter Oberhauser preko znanke Laure Ippen prišel v stik z društvom VOBIS – Verein für Integration durch Sprache, ki je iskalo nemško govoreče prostovoljce za jezikovne kavarne v Ljudskem domu. Na ta poziv VOBIS-a se je tedaj odzvala množica prostovoljcev, tako študentov kot tudi starejših in upokojencev. Oberhauser je kot prostovoljec začel poučevati nemščino leta 2016, in to na strokovni poklicni šoli v Celovcu in VOBIS-ovi jezikovni kavarni v Ljudskem domu. »To je bila zelo zanimiva izkušnja, saj sem delal številne napake in sem stvari napačno ocenil, pravi Oberhauser. Napaka je bila v tem, da je prevelik pomen pripisoval učenju pravilne nemščine, učenju slovnice namesto osnov vsakdanje komunikacije, ki ljudem omogoča spregovoriti in pravilno ravnati v situacijah, ko je to najbolj potrebno.
Delo v jezikovni kavarni so medtem prevzele migrantke in migranti z zadostnim znanjem komunikacijskih osnov nemškega jezika, Walter Oberhauser pa dandanes ob nedeljah migrantke in migrante predvsem z Bližnjega vzhoda poučuje nemščino na celovški univerzi. Gre za tečaj nemščine brez ovir v smislu dostopa, ki se ga poslužuje veliko migrantk, ki med tednom nimajo časa. Oberhauser ocenjuje, da je na tem nedeljskem tečaju razmerje med moškimi in ženskami približno 50:50, medtem ko so na tečajih nemščine na koroški Ljudski visoki šoli, kjer je zaposlen, skoraj izključno moški. Prostovoljnemu delu Walter Oberhauser, ki izredno ceni izkušnje, nabrane s prostovoljstvom, namenja okoli šest ur na teden.
Pridne roke plajberških gospodinj
Marija Malle iz Slovenjega Plajberka je več kot trideset let aktivna v domači farni skupnosti. Sodeluje v farnem odboru in pri raznih akcijah. Pred začetkom adventa skupaj z nekaj sovaščankami izdeluje adventne vence, ki jih domačini predhodno naročijo. Pridne roke potrebujejo za vence precej naravnega materiala, ki ga njen brat v Podnu pripravi tri dni pred polno luno, da vejice ne izgubljajo iglic. Vence in druga ročna dela prodajo na adventnem bazarju, izkupiček pa prispevajo za stroške ogrevanja plajberškega župnišča, ki so ga prenovili leta 2014 in ki služi kot vaški center, kjer se domačini srečujejo, organizirajo prireditve in predavanja in kjer vadijo kar štirje domači pevski zbori.
Marija Malle ve, da so med nami ljudje, ki jim ne gre dobro. Pravi, da je pomembno, da služimo bogu in tudi drug drugemu, zato odpre srce tudi za brezdomce. Vsakih šest tednov gospodinje iz plajberške fare za brezdomce pripravijo obed. Delo si razdeli pet domačink, tako da ena skuha golaž, druga speče sladico, pripravijo obložene kruhke, pa še sok in čaj. Delo opravijo prostovoljno, živila pa financirajo kar same. Potem Krista Laußegger odpelje hrano v Celovec, kjer jo brezdomci dobijo pri Vincibusu.
