Knjiga Reginalda Vospernika »Rodovnik in kronika družin Vospernik in Kupper« ni samo seznam podatkov. Je tudi zanimiv pogled v preteklost naše narodne skupnosti.
Bivšega dolgoletnega ravnatelja Slovenske gimnazije ter dolgoletnega člana predsedstva Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Reginalda Vospernika posebej predstav-ljati bi pomenilo nositi sove v Atene. Že zdavnaj se je zapisal v novejšo zgodovino koroških Slovencev kot pedagog, politik, publicist in knjižni avtor. Velike zasluge si je pridobil tudi kot »oče« Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji, zaradi katerih uživa osrednja šolska ustanova slovenske narodne skupnosti na Koroškem še posebej velik ugled med šolskimi strokovnjaki ter starši. Komaj znani pa so širši publiki rodovnik in kronika družin Vospernik in Kupper od leta 1611.
Rokopisna dragocenost
Pred desetletji se je Reginald Vospernik posvetil tudi prezidavi in dozidavi svoje domače hiše v Podravljah, bivše gostilne, ki jo je podedoval po svoji mami Barbari Vospernik, por. Mostetschnig (1901–1971). Na podstrešju so mu prišle v roke stare bukve. Reginald Vospernik:
Gre za zajetno knjigo z lesenim, z dragocenim umetniško oblikovanim usnjem obdelanim ovitkom z dvema kovinskima sponkama. Ti dve sponki naj bi ščitili izredni format teh bukev: merijo v dolžini 30 cm in v širini 20 cm, debele pa so kar zajetnih 7,5 cm (400 listov, 800 strani). Najstarejši vpisi v tej zgodovinsko dragoceni knjigi so iz leta 1708, najmlajši pa iz leta 1783.
Knjigo je dal v pregled uglednemu cerkvenemu zgodovinarju Petru Tropperju. V svoji pisni ekspertizi rokopisa je poudaril, da gre za izredno redkost, saj vsebuje veliko materiala o zgodovini oseb, ki je pomemben za vso Koroško med letoma 1708 in 1783.
Na podstrešju pa niso samevale samo dragocene stare bukve. Kot upokojenec je Reginald Vospernik našel čas, da natančneje pregleda tudi druge papirje, katerih je bilo na kupe. To predvsem po zaslugi svojega deda Janeza Vospernika st. (1868–1948), očeta Reginaldove mame Barbare. V prvih deset-letjih 20. stoletja je bil znan kot zavzet organizator in odličen govornik, prav tako kot ognjevit zagovornik samostojnega političnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev ter odločen nasprotnik agresivnega nemškega nacionalizma. Bil je tudi prvi predsednik po plebiscitu ustanovljene Zveze slovenskih zadrug (leta 1921). Pozneje, ko je sam zabredel v hude gospodarske težave, je bil prisiljen, da odda predsedniško funkcijo.
Janez Vospernik st. je imel hvalevredno navado, da je skrbno vodil in zbiral korespondenco. Na to se je navadil že v svojem prvotnem poklicu kot trgovec z lesom. Vnuk Reginald Vospernik: »Temu dejstvu se imam zahvaliti, da se je ohranilo mnogo pisnih dokumentov, zlasti osebnih pisem, od zadnjega desetletja 19. stoletja pa vse do dobe po drugi svetovni vojni. Vsa ta pisma odslikavajo verno podobo Vospernikove rodbinske zgodovine.« Hkrati pa posredujejo zanimiv pogled v polpreteklo zgodovino slovenske narodne skupnosti na Koroškem, zlasti še v regiji Vernberk in okolica.
Nova knjiga bistveno razširjena
In tako se je Reginald Vospernik odločil, da je napisal o tem knjigo s prilogo Rodovnik in Kronika družin Vospernik in Kupper. Obširno publikacijo (397 strani, trda vezava, obsežen del s fotografijami – tudi barvnimi – in z družinskimi dokumenti s priloženo zloženko rodovnika) je izdal v samozaložbi. Prva naklada (leta 2006) je medtem že zdavnaj pošla. Nova knjiga je bistveno razširjena in obogatena z novimi dokumenti in slikami. Kupite jo lahko v obeh knjigarnah (35 evrov) ali pri avtorju samem.
