Torkova občinska seja, 14. decembra 2021 v Borovljah, ne bo kar tako naglo potonila v pozabo. Trajala je dolgo čez polnoč, vzrok pa je bil načrtovani športni center, ki ga v Kožentavri namerava zgraditi občina. Na seji naj bi bila sprejeta prenamemba kmetijske površine v izmeri 6 ha za gradnjo tega centra. Medtem pa ga odklanja precej občanov in predvsem domačini so vložili ugovore, tudi eden, ki je z občino že sklenil kupoprodajno pogodbo in je potem od nje odstopil. V večurni proce-duri sta župan Ingo Appé in gradbeni inženir Martin Klaus zato, da bi podprla stališče občine, na seji stran za stranjo prebrala ugovore občanov in protimnenja občine. Malo pred poldrugo uro zjutraj je bila z večino občinskega odbora in s pridržkom sprejeta prenamemba zemljišča, ker bo občina proti kmetu, ki je odstopil od pogodbe, zdaj vložila pravni postopek o veljavnosti podpisa pod pogodbo. Če bo kmet dobil pravdo, po besedah župana »pač športnega centra v Kožentavri ne bo«. Če pa bo občina dobila pravdo, bo možna tudi gradbena namemba in s tem gradnja.

Trenutno pa vse kaže, da iz te moke ne bo kmalu kruha. Kajti vsa zadeva se bo verjetno dolgo vlekla skozi razne instance. Proti prenamembi kmetijskih površin v namene športnega centra so glasovali Volilna skupnost in Zeleni.

Na začetku seje se je občinski  svet z minuto molka spomnil dveh bivših občinskih politikov, začetek decembra preminule socialdemokratske pod-županje Astrid Kirschner-Mak in Melhijorja Verdela, ki je tri mandatne dobe bil občinski odbornik Volilne skupnosti Borovlje.

Prah je ponovo dvignila bivša Mikličeva gostilna, ki jo je občina s trditvijo, da bo v njej uredila Hišo srečanja, kupila tudi z denarjem iz plebiscitnega daru. Slovenske ustanove od plebiscitnega daru niso dobile niti ficka. Hiša je potrebna temeljite obnove, ki bo veliko stala. Edinole t. i. Mikličeva lopa je že donosna, saj v njej obratuje pasji salon. V hiši naj bi nastali prostori za mlade podjetnike, predvsem iz vrst boroveljske tehnične šole, a to so zdaj vse samo lepe sanje. Tudi utemeljitev za nakup poslopja iz sredstev plebiscitnega daru, to pa so Slovenci, manjka in brez njih tudi ne bo »Hiše srečanja«. 

Od 11. januarja bo začel veljati t. i. »Kärntenticket«, ki bo za ugodnih 550 evrov omogočal celoletno neomejeno vožnjo z javnim prevozom. To ugodno ceno je z utemeljitvijo, da cena za deželni tiket ne sme biti višja od zveznega, na zadnji seji z nujnostnim predlogom zahtevala Volilna skupnost Borovlje. Občinski svet ga je soglasno podprl. 

Nekoč na poslopju bivšega občinskega otroškega vrtca nameščena plošča, ki je  spominjala na plebiscitno glasovanje, spet dviga prah. Poslopje je od občine kupila družina Wutti in zdaj so v njej jasli oz.skupina malčkov. Zaradi toplotne sanacije fasade so ploščo sneli. Svobodnjaki so se ob to potezo obregnili in občina zdaj zahteva vrnitev plošče, kar je Wutti menda tudi obljubil, da bi jo namestila na javni površini. Lastnik Danijel Wutti je županu odgovoril, da bo ploščo seveda spet namestil, vendar z dvojezičnim spremnim besedilom. Po krajšem prerekanju je občina sklenila, da bo v bližini bivšega vrtca namestila svojo, novo ploščo z enakim  besedilom. Volilna skupnost in Zeleni tega sklepa, podobnega Jurčičevi kozlovski sodbi v Višnji gori, niso podprli.