Mokrije Jože Fera je strnil tri tisočletja zgodovine pod Gracarco pri Klopinjskem jezeru v dvojezični in fotografsko bogato opremljeni brošuri.
Grabalja vas s hribom Gracarca nad Klopinjskim je zerom sodi med zgodovinsko najstarejše in med bogatejše kraje na Koroškem. Že pred 3000 leti so na severnih pobo čjih Gracarce bivali prebivalci iz tako imenovane halštatske kulture, o čemer danes priča okoli 70 dokumentiranih gro bov na južni strani hriba. Pred poltretjim tisočletjem je na gori bila za tedanje čase razko šna naselbina, arheolog Paul Gleirscher je prepričan, da je to bila slovita, a še vselej ne zanesljivo locirana Noreia, glavno mesto keltskega nori škega kraljestva. In nad Graba ljo vasjo so se udomačili tudi neposredni predniki koroških Slovencev, o čemer priča bo gato opremljen grob karantan skega veljaka iz prve polovice 8. stoletja (ter seveda ime Gra carca, ki prihaja od gradu).
Jože Fera, upokojeni učitelj iz Grabalje vasi, je zgodovino svojega domačega kraja in po družnične cerkve sv. Danijela zbral v brošuri z naslovom Utrinki zgodovine. »Ko sem pri Šentdanijelu postal me žnar, sem se pozanimal o zgo dovini cerkve. Sčasoma sem se vse bolj poglobil v snov. Na srečo sem s fotoaparatom v zadnjih desetletjih dokumenti ral obnovitvena dela pri cerkvi in izkopavanja na Gracarci in tako se je porodila ideja za pre gled zgodovine v brošuri,« je dejal na predstavitvi svoje knji žice na tradicionalnem sreča nju podjunskih upokojencev pri Hojniku v Mokrijah. Zbral je informacije iz knjižnih publi kacij in farnih kronik, pridobil pa je tudi pričevanja najstarej ših domačinov.
Na 80 straneh je ob izredno bogatem slikovnem gradivu mogoče podoživeti zgodovino kraje in cerkve, izvedeti, da je Grabalja vas dobila ime po Gabrijelu, po vsej verjetnosti Karantancu, ki je prevzel krščansko vero (najstarejši zapis imena vasi je villa Gabrielis), in da je prvotna cerkev bila sezi dana prav gotovo že v 10. sto letju. Dvojezična publikacija je obenem dragocen prispevek k lokalnemu zgodovinopisju. Brošura je na voljo pri Jožetu Feri v Grabalji vasi.