Starejši bralci Novic Marijana Fera – Ferceja gotovo poznajo. Dolgoletni fotograf Našega tednika je leta dolgo s kamero lovil trenutke iz življenja koroških Slovencev. Po razglasitvi samostojnosti Slovenije 25. junija 1991 pa so se zanj začeli dnevi, ko bi kot fotoreporter skoraj izgubil življenje.

Holmec »Naenkrat je začelo pokati,« pravi Fera in dodaja: »Mislil sem, da naši lovci na strelišču spet vadijo.« Marijan Fera je bil 27. junija 1991 na svojem domu na Dvoru, ko so ga poklicali iz uredništva Našega tednika, da naj gre pogledati, kaj se na meji v Holmcu dogaja. Na avstrijski strani so protitankovske ovire bile že postavljene. Fera jih je z avtom obvozil. »Na meji so stali pliberški policisti in cariniki.« 

Opazoval sem, pravi, in z velikim teleobjektivom, s katerim je ponavadi lovil športnike na nogometnih zelenicah, fotografiral dogajanje na mejnem prehodu Holmec. Jugoslovanska ljudska armada je iz stražnice JLA nad mejnim prehodom Holmec streljala na slovensko milico in teritorialno obrambo. »Člani milice in teritorialne obrambe so ležali v jarku za poslopjem na mejnem prehodu, nismo pa vedeli, da ima JLA tudi topove. JLA je kasneje s topovi zadela poslopje mejnega prehoda, zagoreli so tudi avtomobili,« pravi Fera, ki je noč in dan spremljal dogajanje v Holmcu, spal v avtomobilu, filme pa je sodelavec tednika vozil v Celovec. S Fero so z mejnega prehoda Holmec poročali še snemalec Ivan Klarič, fotografa Walter Fritz, Gert Eggenberger in še nekaj drugih novinarjev. Posamezni domačini so novinarjem vozili pijače in malice. S tedaj še redkim mobilnim telefonom pa je Fera v živo poročal tudi za slovenski radio.

Strah ga sprva ni bilo in potreboval je nekaj časa, da je spoznal, da gre zares. Ko je bilo tri ali štiri ure mirno, se je Fera odločil za korak, zaradi katerega bi skoraj izgubil življenje. »Rekel sem si, kaj boš, grem fotografirat. Nismo še imeli jopičev z napisom Press in sem s kamero v eni roki in z belo zastavo v drugi roki šel slikat avtomobile, ki so zagoreli pri poslopju mejnega prehoda Holmec.« Ko je Fera fotografiral avtomobile, so iz stražnice JLA nad mejnim prehodom spet začeli streljati, slovenska milica in teritorialna obramba pa je streljala nazaj. »Znašel sem se sredi streljanja. Nisem vedel, kaj naj naredim in sem se hotel skriti za zidom pri Duty Free Shopu. 

V tem hipu je šel strel skozi čevelj Fere ne da bi ga ranil. »Vedel sem, zdaj gre za življenje. Razmišljal sem, kako bom prišel nazaj na avstrijsko stran. Ležal sem na tleh in žvižgalo je kot hudič. Vojak je prišel iz jarka in zavpil bejži bejži bejži, pride granata. Granata je zadela objekt mejnega prehoda. Skozi 50 centimetrov visoko travo sem se zmuznil do avstrijske meje. Komandant pliberških policistov Perdacher pa je name glasno vpil – Bist du deppert  ali sem neumen, saj so me skoraj ustrelili. Odgovoril sem mu, da se šele zdaj zavedam, da je res vojna.« Še enkrat je Fera nagovoril novinarske kolege in z njim šel fotografirat dogajanje, po petih minutah pa so se spet znašli med streljanjem in so se morali vrniti na avstrijsko stran – tedaj je nastala legendarna slika Gerta Eggenbergerja, ki se je znašla na naslovnicah časopisov.

»Ko sem zvedel, da so ustrelili avstrijskega novinarja Nikolausa Vogla, pa sem se zavedal, da bi tudi jaz lahko bil prvi ustreljeni novinar med slovensko osamosvojitveno vojno. Ti dnevi so mi ostali celo življenje v spominu in tedanje dogajanje me še zdaj ni spustilo. Zmeraj ko pridejo ljudje in me sprašujejo za slike, se emocialno spet znajdem v tistem času.«

Fotografije Marijana Fere so na ogled na razstavi fotografij v celovški Tischlerjevi dvorani. Odprtje bo 30. junija ob 16.30.